Vizualna umetnost
(1)
Razstava Utrecht, Caravaggio in Evropa bo na v utrechtskem muzeju na ogled do 24. marca prihodnje leto. Foto: EPA
Na ogled je več kot 60 del, ki predstavljajo evropsko slikarstvo prve polovice 17. stoletja in s pogledom v dela različnih dežel pokažejo, kako daljnosežen je bil vpliv Caravaggieve umetnosti. Foto: EPA
V središču so utrechtski caravaggisti, Dirck van Baburen, Hendrick ter Brugghen in Gerard van Honthorst, ob njihova dela pa postavljene tudi Caravaggieve mojstrovine. Foto: EPA

Dodaj v

Kako so evropski slikarji hiteli v Rim, da bi videli, kaj je ustvaril Caravaggio

Razstava o vplivu velikega baročnega mojstra
17. december 2018 ob 18:04
Utrecht - MMC RTV SLO

V rimskem slikarstvu se dogaja revolucija in ime ji je Caravaggio, se je ob prelomu 16. v 17. stoletje šušljalo po različnih koncih Evrope. Opevali so nov realizem, s še nezaznano dramo nabite slike in pa spretno preigravanje svetlobe in sence. Številni slikarji so se o tem želeli prepričati na lastne oči in odromali v večno mesto, kjer so našli ključni navdih za svojo umetnost.

Veliki Caravaggio je bil sicer v svojih likovnih rešitvah včasih preveč drzen za okus tedaj po izkušnji reformacije na noge postavljajoče se Katoliške cerkve, po drugi strani pa je uresničeval prav tisto, kar je v svojem protireformacijskem zagonu iskala v umetnosti – dramatičnost, pred katero gledalec težko ostane hladen, in realistično oživljene svete figure, ki so tako prepričljivo naslikane, kot bi pred njimi pisale evangelije ali prevajale Vulgato.

S svojo umetnostjo je slikar sprožil pravi posnemovalni val caravaggistov; cela vrsta slikarjev je začela slikati v njegovi maniri. Slikali so enake zgodbe, se navdihovali pri istih slikah, a kljub slogovnim podobnostim je v njihovih delih videti tudi velike razlike. Te raziskuje nova razstava v Centraal Museumu v Utrechtu, kjer delo caravaggistov raziskujejo pod naslovom Utrecht, Caravaggio in Evropa.

Med letoma 1600 in 1630 so v Rimu registrirali približno 2.700 umetnikov, od katerih je bilo 572 tujcev. Tako rekoč vsi so se odpravljali v iste cerkve, gledali iste oltarne slike, se posvetovali in slikali. Med njimi so bili tudi utrechtski mojstri Dirck van Baburen, Hendrick ter Brugghen in Gerard van Honthorst.

Poleg del nekaterih vidnejših nizozemskih caravaggistov so na razstavi predstavljene tudi slike, pri katerih so se ti oplajali. Iz Vatikana so tako po poročanju portala Art Daily v Utrecht poslali Caravaggievo veliko oltarno sliko, ki meri več kot tri krat dva metra – Polaganje Jezusa v grob. Gre za eno od pomembnejših del Vatikanskih muzejev in jo zato redko posodijo drugam, prvič pa je na ogled na Nizozemskem. Poleg monumentalne oltarne slike, ki bo razstavljena le štiri tedne (začenši 14. decembra), je v Utrechtu na ogled tudi Sv. Hieronim v meditaciji, ki je sicer v lasti Muzeja v Montserratu.

Od Španije do Nizozemske, od Rima do Francije
Gre za prvo razstavo, ki utrechtske caravaggiste postavlja ob evropske sodobnike – poleg Caravaggia še italijanske mojstre Bartolomea Manfredija, Cecca da Caravaggia, Giovannija Antonija Gallija (Lo Spadarina), Giovannija Serodineja, Orazia Borgiannija in Orazia Gentileschija. Špansko sočasno umetnost predstavlja Jusepe de Ribera, francosko Nicolas Régnier, Nicolas Tournier, Simon Vouet in Valentin de Boulogne, flamsko pa Gerard Seghers in Theodoor Rombouts.

Utrechtski caravaggisti so v Rimu prevzeti realizem še stopnjevali in ga približali nizozemskemu likovnemu ozračju, tako v slogovni maniri kot pri izbiri motivike. Že z neizprosnim naturalizmom so slikali sodobnike, ljudi iz ulice z umazanimi nohti in gnilimi zobmi. Gerard van Honthorst ni bil znan le doma na Nizozemskem, pač pa tudi v Rimu. Po značilni osvetljavi prizorov iz skritega svetlobnega vira se ga je prijel vzdevek Gherardo delle Notti (Gherardo Noči). Tako kot Dirck van Baburen je dobival pomembna naročila za oltarna dela, njune slike pa so končale pri pomembnih zbiralcih tistega časa, med drugim v zbirki kardinala Giustinianija, ki je bil tudi Caravaggiev mecen.

Na ogled je več kot 60 del, ki so jih za to priložnost posodili tuji muzeji (poleg vatikanskih tudi Louvre, Uffizi, Narodna galerija iz Londona in Narodna galerija iz Washingtona) in zasebni zbiralci.

M. K.
Prijavi napako
Komentarji
HOR
# 17.12.2018 ob 21:56
Carravaggio...
Kazalo