Zajčji nasip (r. Čejen Černić Čanak)

Zgodba o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju, kjer so meje tolerance preozke za burna mladostniška čustva. Marko živi na hrvaškem podeželju s starši in bratom Fićem. Čeprav je nadarjen športnik, ponotranji očetovo idejo, da bo po končani šoli postal avtomehanik. Markovo ustaljeno življenje pa zamajeta dva dogodka: njihovi vasi grozijo poplave, ob istem času pa se domov vrne Slaven, njegova prepovedana prva ljubezen. Marko se v luči teh dogodkov le stežka osredotoča na svojo punco Petro in prihajajoč športni turnir.

Zajčji nasip (r. Čejen Černić Čanak)

Zgodba o prepovedani ljubezni na hrvaškem podeželju, kjer so meje tolerance preozke za burna mladostniška čustva. Marko živi na hrvaškem podeželju s starši in bratom Fićem. Čeprav je nadarjen športnik, ponotranji očetovo idejo, da bo po končani šoli postal avtomehanik. Markovo ustaljeno življenje pa zamajeta dva dogodka: njihovi vasi grozijo poplave, ob istem času pa se domov vrne Slaven, njegova prepovedana prva ljubezen. Marko se v luči teh dogodkov le stežka osredotoča na svojo punco Petro in prihajajoč športni turnir.

Vse je v redu (r. Bálint Dániel Sós)

Družinska drama o moralni dilemi očeta, ki je priča tragičnemu dogodku, v katerega je vpleten njegov dvanajstletni sin. Ovdoveli Sándor in sveže ločena Sári v mladostnem navdušenju uživata v novi vezi. Tudi njuni otroci, Sándorjeva sinova Dénes in Zsiga ter Sárina hčerka Klára se lepo razumejo in mladi par načrtuje skupno življenje. Toda na družinskem praznovanju Dénesevega in Sárinega rojstnega dne se zgodi nesreča, v kateri se hudo poškoduje petletna Klára.

Vse je v redu (r. Bálint Dániel Sós)

Družinska drama o moralni dilemi očeta, ki je priča tragičnemu dogodku, v katerega je vpleten njegov dvanajstletni sin. Ovdoveli Sándor in sveže ločena Sári v mladostnem navdušenju uživata v novi vezi. Tudi njuni otroci, Sándorjeva sinova Dénes in Zsiga ter Sárina hčerka Klára se lepo razumejo in mladi par načrtuje skupno življenje. Toda na družinskem praznovanju Dénesevega in Sárinega rojstnega dne se zgodi nesreča, v kateri se hudo poškoduje petletna Klára.

Veter, govori mi (Stefan Đorđević)

Stefan se vrne domov na praznovanje babičinega osemdesetega rojstnega dne. Tokratna vrnitev mineva v duhu prizadevanja, da bi dokončal film o svoji nedavno preminuli materi. Med vožnjo domov z avtom zbije psa in se zaradi občutka krivde odloči, da ga vzame s seboj. Na podeželju in v zavetju družine režiser vendarle najde notranji mir. Vseeno pa začne načrtovani film dobivati drugačen značaj. Stefan namesto poklona svoji materi v zgodbo vključi celotno družino ter z mešanjem fikcije in resničnih dejstev posname intimen in globoko oseben razmislek o žalovanju in prebolevanju.

Veter, govori mi (Stefan Đorđević)

Stefan se vrne domov na praznovanje babičinega osemdesetega rojstnega dne. Tokratna vrnitev mineva v duhu prizadevanja, da bi dokončal film o svoji nedavno preminuli materi. Med vožnjo domov z avtom zbije psa in se zaradi občutka krivde odloči, da ga vzame s seboj. Na podeželju in v zavetju družine režiser vendarle najde notranji mir. Vseeno pa začne načrtovani film dobivati drugačen značaj. Stefan namesto poklona svoji materi v zgodbo vključi celotno družino ter z mešanjem fikcije in resničnih dejstev posname intimen in globoko oseben razmislek o žalovanju in prebolevanju.

Pav (r. Bernhard Wenger)

Čudaških presenečenj in vizualnega humorja polna komična drama o mladeniču, ki se preživlja s tem, da v zameno za plačilo prepričljivo odigra najrazličnejše vloge v zasebnem življenju svojih strank.

Pav (r. Bernhard Wenger)

Čudaških presenečenj in vizualnega humorja polna komična drama o mladeniču, ki se preživlja s tem, da v zameno za plačilo prepričljivo odigra najrazličnejše vloge v zasebnem življenju svojih strank.

Modra čaplja (r. Sophy Romvari)

Kanadska režiserka madžarskega rodu spretno prepleta dokumentarne elemente s surovo fikcijo lastnega otroštva, zaznamovanega z značilnimi izzivi asimiliranja tujcev. Šestčlanska madžarska družina se sredi devetdesetih let vseli v novo domovanje na Vancouvrovem otoku. V želji, da bi se čim manj vpadljivo vključili v majhno primestno skupnost, želita starša omejiti druženje svojih otrok. Ampak to ni tako preprosto, saj bi osemletna Sasha želela navezati čim več stikov z vrstniki, medtem ko Jeremy, odraščajoči sin iz mamine predhodne zveze, deluje precej čudaško in nepriljudno.

Modra čaplja (r. Sophy Romvari)

Kanadska režiserka madžarskega rodu spretno prepleta dokumentarne elemente s surovo fikcijo lastnega otroštva, zaznamovanega z značilnimi izzivi asimiliranja tujcev. Šestčlanska madžarska družina se sredi devetdesetih let vseli v novo domovanje na Vancouvrovem otoku. V želji, da bi se čim manj vpadljivo vključili v majhno primestno skupnost, želita starša omejiti druženje svojih otrok. Ampak to ni tako preprosto, saj bi osemletna Sasha želela navezati čim več stikov z vrstniki, medtem ko Jeremy, odraščajoči sin iz mamine predhodne zveze, deluje precej čudaško in nepriljudno.

Lep in žalosten svet (r. Cyril Aris)

V retrospektivni pogled ujeta romanca, v kateri se libanonski par sooča z vprašanjem, ali lahko ljubezen in optimizem kljubujeta kruti realnosti z vojnimi grozotami zaznamovanega Bejruta.

Lep in žalosten svet (r. Cyril Aris)

V retrospektivni pogled ujeta romanca, v kateri se libanonski par sooča z vprašanjem, ali lahko ljubezen in optimizem kljubujeta kruti realnosti z vojnimi grozotami zaznamovanega Bejruta.

Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo (r. Ester Ivakič)

Celovečerni prvenec Ester Ivakič je nežna pripoved o tem, kako otroci ustvarijo svoje svetove, da bi se spopadli z neizogibnim – in kako lahko prav njihova domišljija postane pesem, ki premaga tišino. Ida je zvedava desetletnica, ki odrašča na prekmurskem podeželju, kjer živi s starši in babico, ki je njena največja opora. Toda ko se babičino zdravje nepričakovano poslabša, je Ida prepričana, da ji lahko pomaga le skrivnostno petje, ki odzvanja po bližnjem pokopališču.. Na meji med resničnostjo in čarobnim svetom se mora Ida soočiti z izgubo in spremembami, ki jih prinaša odraščanje.

Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo (r. Ester Ivakič)

Celovečerni prvenec Ester Ivakič je nežna pripoved o tem, kako otroci ustvarijo svoje svetove, da bi se spopadli z neizogibnim – in kako lahko prav njihova domišljija postane pesem, ki premaga tišino. Ida je zvedava desetletnica, ki odrašča na prekmurskem podeželju, kjer živi s starši in babico, ki je njena največja opora. Toda ko se babičino zdravje nepričakovano poslabša, je Ida prepričana, da ji lahko pomaga le skrivnostno petje, ki odzvanja po bližnjem pokopališču.. Na meji med resničnostjo in čarobnim svetom se mora Ida soočiti z izgubo in spremembami, ki jih prinaša odraščanje.

Hudič kadi (r. Ernesto Martínez Bucio)

Ciudad de Mexico v začetku devetdesetih, tik pred prihodom papeža. Zdi se, da predmestno naselje bolj kot blaženost prevevajo demonske sile. Romana je prisiljena skrbeti za peterico otrok, ki jih je najprej zapustila duševno bolna mama, nato pa še oče. Po svojih močeh skuša skrbeti za vnuke, a opozarjanje, da je v bližini hudič, ki se želi polastiti njihovega domovanja in teles, ni najboljša popotnica za preživljanje brezskrbnih otroških dni. Nenavadna družina se skoraj povsem odtuji od zunanjega sveta. Potem nekega dne na vrata potrka policija, da bi otrokom poiskala nov dom.

Hudič kadi (r. Ernesto Martínez Bucio)

Ciudad de Mexico v začetku devetdesetih, tik pred prihodom papeža. Zdi se, da predmestno naselje bolj kot blaženost prevevajo demonske sile. Romana je prisiljena skrbeti za peterico otrok, ki jih je najprej zapustila duševno bolna mama, nato pa še oče. Po svojih močeh skuša skrbeti za vnuke, a opozarjanje, da je v bližini hudič, ki se želi polastiti njihovega domovanja in teles, ni najboljša popotnica za preživljanje brezskrbnih otroških dni. Nenavadna družina se skoraj povsem odtuji od zunanjega sveta. Potem nekega dne na vrata potrka policija, da bi otrokom poiskala nov dom.

Črna borza (r. Teodora Mihai)

Rop umetnin v nizozemskem muzeju se razpre v ostro in tragikomično kritiko ekonomskih razlik med vzhodno in zahodno Evropo. Mlad romunski par se v iskanju boljšega življenja preseli v flamsko mesto, vendar se tam znova znajde v primežu izkoriščevalskih služb in revščine. Poiščeta pomoč pri prijatelju iz Romunije, prevarantu, s katerim skujejo načrt za rop, ki bo za vedno spremenil njihovo življenje. Film, navdihnjen z resničnim primerom kraje slik Moneta, Gaugina in Picassa iz muzeja Kunsthal leta 2012, je na festivalu v Varšavi prejel glavno nagrado.

Črna borza (r. Teodora Mihai)

Rop umetnin v nizozemskem muzeju se razpre v ostro in tragikomično kritiko ekonomskih razlik med vzhodno in zahodno Evropo. Mlad romunski par se v iskanju boljšega življenja preseli v flamsko mesto, vendar se tam znova znajde v primežu izkoriščevalskih služb in revščine. Poiščeta pomoč pri prijatelju iz Romunije, prevarantu, s katerim skujejo načrt za rop, ki bo za vedno spremenil njihovo življenje. Film, navdihnjen z resničnim primerom kraje slik Moneta, Gaugina in Picassa iz muzeja Kunsthal leta 2012, je na festivalu v Varšavi prejel glavno nagrado.

Če bi imela noge, bi te brcnila (r. Mary Bronstein)

Linda je ženska srednjih let, ki se ne znajde najbolje. Zdi se ji, da se je vse zarotilo proti njej. Njene bivanjske razmere postanejo nevzdržne in z bolno hčerko se je prisiljena začasno preseliti v zanikrn bližnji motel. Medtem ko se na vse načine trudi najti mojstre za popravilo luknje v stropu in se z vso odgovornostjo posvetiti svojim pacientom, ki iščejo uteho v njeni psihoterapevtski ordinaciji, se izgublja v naraščajočem občutku nemoči, kaotičnosti in prepričanju, da ne more računati na pomoč nikogar od svojih bližnjih.

Če bi imela noge, bi te brcnila (r. Mary Bronstein)

Linda je ženska srednjih let, ki se ne znajde najbolje. Zdi se ji, da se je vse zarotilo proti njej. Njene bivanjske razmere postanejo nevzdržne in z bolno hčerko se je prisiljena začasno preseliti v zanikrn bližnji motel. Medtem ko se na vse načine trudi najti mojstre za popravilo luknje v stropu in se z vso odgovornostjo posvetiti svojim pacientom, ki iščejo uteho v njeni psihoterapevtski ordinaciji, se izgublja v naraščajočem občutku nemoči, kaotičnosti in prepričanju, da ne more računati na pomoč nikogar od svojih bližnjih.

Zvok padanja (r. Mascha Schilinski)

Deklica Alma v začetku 20. stoletja na kmetiji v regiji Saksonija-Anhalt na severovzhodu Nemčije opazuje nenavadno tradicijo svoje družine. V oči ji še posebej padejo fotografije mrtvih. Na eni je namreč oseba, ki ji je precej podobna. Nekaj desetletij zatem Erica razvije mordibno prevzetost s stricem Fritzem in njegovo amputirano nogo ter si predstavlja sebe kot amputiranko. Še nekaj desetletij pozneje srečamo Angeliko, najstnico, ki dela na kmetiji ter je razpeta med zlorabe strica Uweja in simpatije, ki jih do nje goji bratranec Rainer. In spet pozneje se v današnjem času Lena spoprijatelji z nenavadnim dekletom, ki ji je umrla mama. Štirih deklet ne povezuje samo kmetija, na kateri živijo, temveč tudi občutek, da se s starih fotografij zrcalijo usode, ki so si bolj podobne, kot bi si upale pomisliti.

Zvok padanja (r. Mascha Schilinski)

Deklica Alma v začetku 20. stoletja na kmetiji v regiji Saksonija-Anhalt na severovzhodu Nemčije opazuje nenavadno tradicijo svoje družine. V oči ji še posebej padejo fotografije mrtvih. Na eni je namreč oseba, ki ji je precej podobna. Nekaj desetletij zatem Erica razvije mordibno prevzetost s stricem Fritzem in njegovo amputirano nogo ter si predstavlja sebe kot amputiranko. Še nekaj desetletij pozneje srečamo Angeliko, najstnico, ki dela na kmetiji ter je razpeta med zlorabe strica Uweja in simpatije, ki jih do nje goji bratranec Rainer. In spet pozneje se v današnjem času Lena spoprijatelji z nenavadnim dekletom, ki ji je umrla mama. Štirih deklet ne povezuje samo kmetija, na kateri živijo, temveč tudi občutek, da se s starih fotografij zrcalijo usode, ki so si bolj podobne, kot bi si upale pomisliti.

Zemljo krast (r. Žiga Virc)

Para se srečata, da bi razpravljala o incidentu v šoli. Njuni sinovi so igrali zemljo krast, tradicionalno igro, pri kateri otroci v pesek zarišejo ozemlja in si prisvajajo tuje teritorije, dokler eden ne prevlada. Nedolžno otroško razvedrilo se zaplete, ko eden od otrok svoje ozemlje razglasi za Palestino. Nenadoma se igra spremeni v ogledalo sveta, starši pa se ujamejo v vrtinec burne razprave. Napetost narašča, kozarci se polnijo z vinom, zavezništva nastajajo in razpadajo. Dnevna soba postane bojišče, sodna dvorana in spovednica hkrati.

Zemljo krast (r. Žiga Virc)

Para se srečata, da bi razpravljala o incidentu v šoli. Njuni sinovi so igrali zemljo krast, tradicionalno igro, pri kateri otroci v pesek zarišejo ozemlja in si prisvajajo tuje teritorije, dokler eden ne prevlada. Nedolžno otroško razvedrilo se zaplete, ko eden od otrok svoje ozemlje razglasi za Palestino. Nenadoma se igra spremeni v ogledalo sveta, starši pa se ujamejo v vrtinec burne razprave. Napetost narašča, kozarci se polnijo z vinom, zavezništva nastajajo in razpadajo. Dnevna soba postane bojišče, sodna dvorana in spovednica hkrati.

Zadnji viking (r. Anders Thomas Jensen)

Danska črna komedija, v kateri mora pravkar izpuščeni kaznjenec pripraviti svojega duševno zmedenega brata, da se spomni, kam sta skrila roparski plen. Anker je izpuščen iz zapora, v katerem je zaradi ropa odsedel petnajst let. Nemudoma se odpravi do svojega brata Manfreda, ki je tedaj skril plen. A kaj ko ima Manfred duševne težave, ki so načele njegov spomin in ne ve več niti, kako mu je ime, kaj šele, da bi se spomnil, kam je zakopal ukradeni denar. Anker se ne vda in se z bratom odpravi na nenavadno popotovanje, da bi se dokopala do »pozabljenega« bogastva. Pri tem se na novo spoznavata in naletita na kopico čudakov, saj ju pot pripelje do posestva njunih staršev, ki je zdaj postalo uradno zatočišče za psihiatrične bolnike.

Zadnji viking (r. Anders Thomas Jensen)

Danska črna komedija, v kateri mora pravkar izpuščeni kaznjenec pripraviti svojega duševno zmedenega brata, da se spomni, kam sta skrila roparski plen. Anker je izpuščen iz zapora, v katerem je zaradi ropa odsedel petnajst let. Nemudoma se odpravi do svojega brata Manfreda, ki je tedaj skril plen. A kaj ko ima Manfred duševne težave, ki so načele njegov spomin in ne ve več niti, kako mu je ime, kaj šele, da bi se spomnil, kam je zakopal ukradeni denar. Anker se ne vda in se z bratom odpravi na nenavadno popotovanje, da bi se dokopala do »pozabljenega« bogastva. Pri tem se na novo spoznavata in naletita na kopico čudakov, saj ju pot pripelje do posestva njunih staršev, ki je zdaj postalo uradno zatočišče za psihiatrične bolnike.

Umri, ljubica moja (r. Lynne Ramsay)

Grace in Jackson sta mlad par, ki se preseli iz urbanega mravljišča New Yorka v idilično hišo ob gozdovih Montane. Zaljubljenca preživljata dneve ob glasni glasbi, plesu, popivanju in predajanju strastnim poljubom. Ko Grace rodi, pa se odnos med njima začne spreminjati. Ona ostaja z novorojenčkom doma ter se sooča z občutki osamljenosti in psihološke stiske, medtem ko je on zaradi službe večino časa zdoma. Graceino vse slabše duševno zdravje vse bolj potiska nekdaj idilično razmerje v neprijeten in nepredvidljiv svet.

Umri, ljubica moja (r. Lynne Ramsay)

Grace in Jackson sta mlad par, ki se preseli iz urbanega mravljišča New Yorka v idilično hišo ob gozdovih Montane. Zaljubljenca preživljata dneve ob glasni glasbi, plesu, popivanju in predajanju strastnim poljubom. Ko Grace rodi, pa se odnos med njima začne spreminjati. Ona ostaja z novorojenčkom doma ter se sooča z občutki osamljenosti in psihološke stiske, medtem ko je on zaradi službe večino časa zdoma. Graceino vse slabše duševno zdravje vse bolj potiska nekdaj idilično razmerje v neprijeten in nepredvidljiv svet.

Tujec (r. François Ozon)

Filmska predelava enega ključnih romanov francoske literature 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa. Alžir leta 1938. Meursault je tih in skromen uslužbenec v zgodnjih tridesetih, ki se udeleži pogreba svoje matere, ne da bi potočil eno samo solzo. Živahna sodelavka Marie se navduši nad njim in se mu začne udvarjati. Skleneta prijateljstvo in se v prostem času družita. V oči se jima ponudi priložnost, da se na koncu tedna odpravita na morje. Drugič se skupaj odpravita na večerjo s susedi, roparju Raymondu in policistom Salesmanu. Po večerji Raymond Meursaulta prosi za pomoč pri izvajanju načrta, katerega cilj je maščevanje bivši punčki. V Meursaultovih dnevnih opravilih izstopa brezmejno druženje s prijatelji in uživanje z Marie. Vsi ti dogodki se vrtijo v krogu zaposlitve, romanze, nedelj, prijateljev in znanih. Toda se skratka nenadoma, ko pobegne njegov mir vprašanje.

Tujec (r. François Ozon)

Filmska predelava enega ključnih romanov francoske literature 20. stoletja, Tujca Alberta Camusa. Alžir leta 1938. Meursault je tih in skromen uslužbenec v zgodnjih tridesetih, ki se udeleži pogreba svoje matere, ne da bi potočil eno samo solzo. Živahna sodelavka Marie se navduši nad njim in se mu začne udvarjati. Skleneta prijateljstvo in se v prostem času družita. V oči se jima ponudi priložnost, da se na koncu tedna odpravita na morje. Drugič se skupaj odpravita na večerjo s susedi, roparju Raymondu in policistom Salesmanu. Po večerji Raymond Meursaulta prosi za pomoč pri izvajanju načrta, katerega cilj je maščevanje bivši punčki. V Meursaultovih dnevnih opravilih izstopa brezmejno druženje s prijatelji in uživanje z Marie. Vsi ti dogodki se vrtijo v krogu zaposlitve, romance, nedelj, prijateljev in znanih. Toda se skratka nenadoma, ko pobegne njegov mir vprašanje.

Pasivno telo (r. Juan Sebastian Mesa)

Strastna ljubezen med raznolikima umetnikoma, ki ji pripetljaji odzvanjajo skozi čas kot odziv režiserja na najrazličnejše kulturne in življenjske vpoglede. Nico je 34-letni moderni baletni plesalec, ki živi v Mehiki. Kot toliko mladih umetnikov sanja o slavi in uresničenju svojih sanj v Ameriki. Prepričan, da ga bo njegovo dekle Jennifer, ki se s pomočjo premožne družine velikodušno zavzema za umetnost in izobraževanje plesalcev iz socialno ogroženih okolij, pri tem podprlo, tvega nevaren ilegalni prehod meje. Toda njegov nepričakovani odhod v San Francisco postavi nekonvencionalno razmerje pred težko preizkušnjo.

Pasivno telo (r. Juan Sebastian Mesa)

Strastna ljubezen med raznolikima umetnikoma, ki ji pripetljaji odzvanjajo skozi čas kot odziv režiserja na najrazličnejše kulturne in življenjske vpoglede. Nico je 34-letni moderni baletni plesalec, ki živi v Mehiku. Kot toliko mladih umetnikov sanja o slavi in uresničenju svojih sanj v Ameriki. Prepričan, da ga bo njegovo dekle Jennifer, ki se s pomočjo premožne družine velikodušno zavzema za umetnost in izobraževanje plesalcev iz socialno ogroženih okolij, pri tem podprlo, tvega nevaren ilegalni prehod meje. Toda njegov nepričakovani odhod v San Francisco postavi nekonvencionalno razmerje pred težko preizkušnjo.

Otoki (r. Jan-Ole Gerster)

Nekdanji profesionalni tenisač Tom se preživlja kot učitelj tenisa v razkošnem otoškem hotelu, svoj prosti čas pa zapolnjuje z alkoholom in bežnimi avanturami. Njegovo rutino preseka prihod družine Maguire – hladne, skrivnostne Anne, njenega moža Dava in njunega sina Antona. Tom se ne more otresti občutka, da Anne od nekod pozna. Med njima vse bolj narašča napetost, dokler Dave neke noči ne izgine, policijska preiskava pa kot osumljenca izpostavi tako Anne kot Toma.

Otoki (r. Jan-Ole Gerster)

Nekdanji profesionalni tenisač Tom se preživlja kot učitelj tenisa v razkošnem otoškem hotelu, svoj prosti čas pa zapolnjuje z alkoholom in bežnimi avanturami. Njegovo rutino preseka prihod družine Maguire – hladne, skrivnostne Anne, njenega moža Dava in njunega sina Antona. Tom se ne more otresti občutka, da Anne od nekod pozna. Med njima vse bolj narašča napetost, dokler Dave neke noči ne izgine, policijska preiskava pa kot osumljenca izpostavi tako Anne kot Toma.

Oče mati sestra brat (r. Jim Jarmusch)

Zmagovalni film letošnjega beneškega festivala. Prvo poglavje: Oče. Jeff in Emily se vozita po zasneženih cestah severovzhodne Amerike, da bi obiskala ekscentričnega očeta. Že med potjo, še bolj pa ob srečanju, privreta na dan njuni tekmovalnost in različnost. Drugo poglavje: Mati. Samozavestna, a dokaj hladna angleška avtorica v Dublinu pričakuje obisk svojih dveh hčera, Timothee in Lilith. Čeprav stanujejo blizu, se srečajo le enkrat letno. Tretje poglavje: Brat in sestra. Francija. Billy in Skye se odpravita v pariško stanovanje nedavno preminulih staršev. Ob pregledovanju in odnašanju stvari na dan privrejo spomini.

Oče mati sestra brat (r. Jim Jarmusch)

Zmagovalni film letošnjega beneškega festivala. Prvo poglavje: Oče. Jeff in Emily se vozita po zasneženih cestah severovzhodne Amerike, da bi obiskala ekscentričnega očeta. Že med potjo, še bolj pa ob srečanju, privreta na dan njuni tekmovalnost in različnost. Drugo poglavje: Mati. Samozavestna, a dokaj hladna angleška avtorica v Dublinu pričakuje obisk svojih dveh hčera, Timothee in Lilith. Čeprav stanujejo blizu, se srečajo le enkrat letno. Tretje poglavje: Brat in sestra. Francija. Billy in Skye se odpravita v pariško stanovanje nedavno preminulih staršev. Ob pregledovanju in odnašanju stvari na dan privrejo spomini.

Novi val (r. Richard Linklater)

Pariz ob koncu petdesetih let. Jean-Luc Godard je viden član ekipe prodornih, intelektualnih filmskih kritikov pod okriljem revije Cahiers du Cinéma. Ker vsi kritiki okoli njega snemajo svoje celovečerce, začuti, da mora poskusiti tudi sam. Za film o kriminalcu Michel Poiccardu zbere ekipo, na čelu katere sta malo znani igralec Jean-Paul Belmondo in vzpenjajoča se ameriška igralka Jean Seberg. Vendar pa na snemanju vse prisotne preseneti Godardov način dela. Mladi filmar namesto klasičnih metod prisega na improvizacijo, naključja in snemanje prizorov brez ponavljanja. Nekaj vsem nenavadnega se izkaže za prelomen trenutek v zgodovini filma.

Novi val (r. Richard Linklater)

Pariz ob koncu petdesetih let. Jean-Luc Godard je viden član ekipe prodornih, intelektualnih filmskih kritikov pod okriljem revije Cahiers du Cinéma. Ker vsi kritiki okoli njega snemajo svoje celovečerce, začuti, da mora poskusiti tudi sam. Za film o kriminalcu Michel Poiccardu zbere ekipo, na čelu katere sta malo znani igralec Jean-Paul Belmondo in vzpenjajoča se ameriška igralka Jean Seberg. Vendar pa na snemanju vse prisotne preseneti Godardov način dela. Mladi filmar namesto klasičnih metod prisega na improvizacijo, naključja in snemanje prizorov brez ponavljanja. Nekaj vsem nenavadnega se izkaže za prelomen trenutek v zgodovini filma.

Noro (r. Paolo Genovese)

Inovativna romantična komedija Paola Genoveseja (Popolni tujci), v kateri dobijo protislovne misli protagonitov človeško podobo, je največja italijanska filmska uspešnica letošnjega leta. Po naključnem srečanju v baru se 35-letna restavratorka pohištva Lara in 50-letni ločeni učitelj Piero dogovorita za prvi zmenek pri njej doma. Oba nosita s seboj čustveno prtljago, ampak si želita novega začetka. Vodijo ju njuni notranji »glasovi« v podobi štirih moških in štirih žensk, ki se pričkajo, kako naj se Pietro in Lara vedeta na romantični večerji.

Noro (r. Paolo Genovese)

Inovativna romantična komedija Paola Genoveseja (Popolni tujci), v kateri dobijo protislovne misli protagonitov človeško podobo, je največja italijanska filmska uspešnica letošnjega leta. Po naključnem srečanju v baru se 35-letna restavratorka pohištva Lara in 50-letni ločeni učitelj Piero dogovorita za prvi zmenek pri njej doma. Oba nosita s seboj čustveno prtljago, ampak si želita novega začetka. Vodijo ju njuni notranji »glasovi« v podobi štirih moških in štirih žensk, ki se pričkajo, kako naj se Pietro in Lara vedeta na romantični večerji.

Ni druge izbire (r. Park Chan-wook)

Velemojster južnokorejske kinematografije Park Chan-wook je svoj novi film o moškem, ki po izgubi službe vzame stvari v svoje roke, ustvarjal kar dvajset let. Man-soo je specialist za proizvodnjo papirja. Po petindvajsetih letih delovnih izkušenj je tako zadovoljen z življenjem, da lahko brez težav reče: »V življenju imam vse.« Ampak ko možakar preživlja brezskrbne dni s svojo ženo, otrokoma in psoma, mu nenadoma sporočijo, da so ga odpustili. Man-soo je odločen, da bo v treh mesecih našel novo službo, da bo lahko še naprej skrbel za svojo družino.

Ni druge izbire (r. Park Chan-wook)

Velemojster južnokorejske kinematografije Park Chan-wook je svoj novi film o moškem, ki po izgubi službe vzame stvari v svoje roke, ustvarjal kar dvajset let. Man-soo je specialist za proizvodnjo papirja. Po petindvajsetih letih delovnih izkušenj je tako zadovoljen z življenjem, da lahko brez težav reče: »V življenju imam vse.« Ampak ko možakar preživlja brezskrbne dni s svojo ženo, otrokoma in psoma, mu nenadoma sporočijo, da so ga odpustili. Man-soo je odločen, da bo v treh mesecih našel novo službo, da bo lahko še naprej skrbel za svojo družino.

Nenadoma leto pozneje (r. Barbora Chalupová)

Klára je odlična atletinja in zvesta hčerka Davida in Denise. Ko Denisa obtožijo umora, David otroka hitro odpelje nazaj domov na Češko. Klárino stanje se hitro poslabša in dekle nazadnje pristane v bolnišnici.

Nenadoma leto pozneje (r. Barbora Chalupová)

Klára je odlična atletinja in zvesta hčerka Davida in Denise. Ko Denisa obtožijo umora, David otroka hitro odpelje nazaj domov na Češko. Klárino stanje se hitro poslabša in dekle nazadnje pristane v bolnišnici.

Milost (r. Paolo Sorrentino)

Mariano de Santis je predsednik Italije. Je vdovec in katolik. Ima hčerko Doroteo, ki je pravnica, tako kot on. Ko se njegov mandat približuje koncu in že razmišlja o življenju po upokojitvi, na mizo dobi dve pomembni zadevi. Oba problema postavita na preizkušnjo njegov čut za moralo, hkrati pa mora na novo premisliti svoje osebno življenje. Ob vseh dvomih, ki ga prevevajo, bo de Santis moral sprejeti odločitev. To pa je ob globokem smislu za odgovornost točno tisto, kar bo ta izjemni italijanski predsednik storil.

Milost (r. Paolo Sorrentino)

Mariano de Santis je predsednik Italije. Je vdovec in katolik. Ima hčerko Doroteo, ki je pravnica, tako kot on. Ko se njegov mandat približuje koncu in že razmišlja o življenju po upokojitvi, na mizo dobi dve pomembni zadevi. Oba problema postavita na preizkušnjo njegov čut za moralo, hkrati pa mora na novo premisliti svoje osebno življenje. Ob vseh dvomih, ki ga prevevajo, bo de Santis moral sprejeti odločitev. To pa je ob globokem smislu za odgovornost točno tisto, kar bo ta izjemni italijanski predsednik storil.

Mati (r. Teona Strugar Mitevska)

Sodobna uprizoritev življenja in dela Matere Terezije, ki je v interpretaciji igralke Noomi Rapace hkrati vernica in srdita upornica. Kalkuta, Indija, avgusta leta 1948. Terezija je naveličana svoje vloge učiteljice v samostanu sester Loreta, zato v Vatikan pošlje prošnjo za ustanovitev lastne redovne skupnosti. Čakanje na odgovor traja celo večnost, ona pa se medtem sooča z občutno konkretnejšimi problemi. Njena naslednica, sestra Agnieszka, je namreč zanosila, kar Terezijo močno razjezi, saj sama ne bi nikoli žrtvovala svojega poslanstva zaradi tosvetnih užitkov. Tako se znajde pred dilemo, ki izzove njene ambicije in preizkusi njeno vero.

Mati (r. Teona Strugar Mitevska)

Sodobna uprizoritev življenja in dela Matere Terezije, ki je v interpretaciji igralke Noomi Rapace hkrati vernica in srdita upornica. Kalkuta, Indija, avgusta leta 1948. Terezija je naveličana svoje vloge učiteljice v samostanu sester Loreta, zato v Vatikan pošlje prošnjo za ustanovitev lastne redovne skupnosti. Čakanje na odgovor traja celo večnost, ona pa se medtem sooča z občutno konkretnejšimi problemi. Njena naslednica, sestra Agnieszka, je namreč zanosila, kar Terezijo močno razjezi, saj sama ne bi nikoli žrtvovala svojega poslanstva zaradi tosvetnih užitkov. Tako se znajde pred dilemo, ki izzove njene ambicije in preizkusi njeno vero.

Le, da sva še živa (r. Kaltrina Krasniqi)

Izjemno občutljiv film o razumevanju, sočutljivosti in empatije do medicinskega osebja, prignanega do roba lastnih zmožnosti. Medicinska sestra Floria je povsem predana svojemu delu na operacijskem oddelku ene izmed švicarskih bolnišnic. Odlično se znajde v prav vseh okoliščinah, tako pri potrpežljivem poslušanju pacientov in komuniciranju s sorodniki kot ob nepredvidljivih in pogosto kaotičnih urgentnih primerih. Toda vsak človek ima svoje meje.

Le, da sva še živa (r. Kaltrina Krasniqi)

Izjemno občutljiv film o razumevanju, sočutljivosti in empatije do medicinskega osebja, prignanega do roba lastnih zmožnosti. Medicinska sestra Floria je povsem predana svojemu delu na operacijskem oddelku ene izmed švicarskih bolnišnic. Odlično se znajde v prav vseh okoliščinah, tako pri potrpežljivem poslušanju pacientov in komuniciranju s sorodniki kot ob nepredvidljivih in pogosto kaotičnih urgentnih primerih. Toda vsak človek ima svoje meje.

Histerični (r. Mehmet Akif Büyükatalay)

Filmska ekipa pripravlja celovečerec o rasističnih napadih na turško manjšino v Nemčiji. Nekega dne na snemanju zagori izvod Korana, dokazov o sprevrženem dejanju pa ni. Kdo bi lahko bil storilec? Režiser Yigit, ki sicer pravi, da ga politika ne zanima in mu je v resnici mar le za njegovo kariero? Producentka Lilith, ki hoče iz filma na vsak način narediti uspešnico? Ali pa morda statist Mustafa, ki želi tudi sam snemati filme? Asistentka režije Elif poskuša razvozlati primer in rešiti svojo kožo, predvsem pa preprečiti, da bi incident ogrozil celoten projekt.

Histerični (r. Mehmet Akif Büyükatalay)

Filmska ekipa pripravlja celovečerec o rasističnih napadih na turško manjšino v Nemčiji. Nekega dne na snemanju zagori izvod Korana, dokazov o sprevrženem dejanju pa ni. Kdo bi lahko bil storilec? Režiser Yigit, ki sicer pravi, da ga politika ne zanima in mu je v resnici mar le za njegovo kariero? Producentka Lilith, ki hoče iz filma na vsak način narediti uspešnico? Ali pa morda statist Mustafa, ki želi tudi sam snemati filme? Asistentka režije Elif poskuša razvozlati primer in rešiti svojo kožo, predvsem pa preprečiti, da bi incident ogrozil celoten projekt.

Hamnet (r. Chloé Zhao)

Globoko čustvena, skozi oči Shakespearjeve žene povedana zgodba o ljubezni, izgubi in ustvarjalni moči, ki je navdihnila eno največjih dramskih del – Hamleta. 16. stoletje, Stratford-upon-Avon. Agnes in Willu se po poroki rodijo trije otroci: najprej hči Susanna, nato še dvojčka Judith in Hamnet. Medtem ko se Will v Londonu vse bolj uveljavlja kot dramatik, Agnes ostaja doma in skrbi za otroke. Potem pa družino zadane tragedija: Hamnet pri enajstih letih umre. Njegova smrt Agnes in Willa globoko pretrese.

Hamnet (r. Chloé Zhao)

Globoko čustvena, skozi oči Shakespearjeve žene povedana zgodba o ljubezni, izgubi in ustvarjalni moči, ki je navdihnila eno največjih dramskih del – Hamleta. 16. stoletje, Stratford-upon-Avon. Agnes in Willu se po poroki rodijo trije otroci: najprej hči Susanna, nato še dvojčka Judith in Hamnet. Medtem ko se Will v Londonu vse bolj uveljavlja kot dramatik, Agnes ostaja doma in skrbi za otroke. Potem pa družino zadane tragedija: Hamnet pri enajstih letih umre. Njegova smrt Agnes in Willa globoko pretrese.

Glas Hind Radžab (r. Kaouther Ben Hania)

29. januar 2024. Prostovoljci palestinske humanitarne organizacije Rdeči polmesec v klicnem centru prejmejo nujen klic. Iz soseske Tel al-Hawa na jugu mesta Gaza se oglasi šestletna punčka, ki je med izraelskim obstreljevanjem ostala ujeta v avtu. Kot izvedo reševalci, so v avtu prisotni tudi člani njene družine, ki po njenih besedah »spijo«, preliti s krvjo. Ekipa poskuša po telefonski zvezi storiti vse, da bi deklico obdržala na liniji in jo prepričala, naj se še naprej skriva v avtomobilu. Začne se napeta igra s časom, v kateri si vsi prizadevajo za srečen konec.

Glas Hind Radžab (r. Kaouther Ben Hania)

29. januar 2024. Prostovoljci palestinske humanitarne organizacije Rdeči polmesec v klicnem centru prejmejo nujen klic. Iz soseske Tel al-Hawa na jugu mesta Gaza se oglasi šestletna punčka, ki je med izraelskim obstreljevanjem ostala ujeta v avtu. Kot izvedo reševalci, so v avtu prisotni tudi člani njene družine, ki po njenih besedah »spijo«, preliti s krvjo. Ekipa poskuša po telefonski zvezi storiti vse, da bi deklico obdržala na liniji in jo prepričala, naj se še naprej skriva v avtomobilu. Začne se napeta igra s časom, v kateri si vsi prizadevajo za srečen konec.

Eko Eko Azarak: Čarovnica iz Andromedne (r. Shinichi Okabe)

Teddy je običajen fizični delavec, ki se v prostem času ukvarja s čebelarstvom. Eden tistih možakarjev je, ki dobro razumejo sodobni svet, saj so se o vsem podučili na spletu. Z umsko rahlo zaostalim bratrancem Donnyjem se pripravlja na izvedbo načrta, s katerim bo rešil svet. Skupaj bosta ugrabila Michelle Fuller, direktorico farmacevtske korporacije. Prepričana sta, da gre za vesoljko iz Andromede, ki poskuša s pomočjo svoje vesoljske vrste uničiti Zemljo. Možakarja direktorico vkleneta in zapreta v klet. Zdaj jo bosta poskušala pripraviti do tega, da kontaktira svojo civilizacijo, da bodo skupaj izpogajali osvoboditev našega planeta.

Eko Eko Azarak: Čarovnica iz Andromedne (r. Shinichi Okabe)

Teddy je običajen fizični delavec, ki se v prostem času ukvarja s čebelarstvom. Eden tistih možakarjev je, ki dobro razumejo sodobni svet, saj so se o vsem podučili na spletu. Z umsko rahlo zaostalim bratrancem Donnyjem se pripravlja na izvedbo načrta, s katerim bo rešil svet. Skupaj bosta ugrabila Michelle Fuller, direktorico farmacevtske korporacije. Prepričana sta, da gre za vesoljko iz Andromede, ki poskuša s pomočjo svoje vesoljske vrste uničiti Zemljo. Možakarja direktorico vkleneta in zapreta v klet. Zdaj jo bosta poskušala pripraviti do tega, da kontaktira svojo civilizacijo, da bodo skupaj izpogajali osvoboditev našega planeta.

Belo se pere na devetdeset (r. Marko Naberšnik)

Pretresljiva, duhovita, brutalno iskrena, a navdihujoča filmska pripoved Bronje Žakelj, posneta po njenem istoimenskem avtobiografskem romanu. Osrednja junakinja filma je Bronja, ki jo spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Potem ko ji zaradi raka umre mama, se mora s to zahrbtno boleznijo v mladosti soočiti še sama. Kljub številnim skoraj nepremostljivim življenjskim oviram se Bronja z izzivi spoprime tako, da se solze prepletajo s smehom in optimizmom.

Belo se pere na devetdeset (r. Marko Naberšnik)

Pretresljiva, duhovita, brutalno iskrena, a navdihujoča filmska pripoved Bronje Žakelj, posneta po njenem istoimenskem avtobiografskem romanu. Osrednja junakinja filma je Bronja, ki jo spremljamo v različnih življenjskih obdobjih. Potem ko ji zaradi raka umre mama, se mora s to zahrbtno boleznijo v mladosti soočiti še sama. Kljub številnim skoraj nepremostljivim življenjskim oviram se Bronja z izzivi spoprime tako, da se solze prepletajo s smehom in optimizmom.

Bila je samo nesreča (r. Jafar Panahi)

Prvi film Jafarja Panahija, ki ga je po dolgoletni prepovedi potovanja osebno predstavil v Cannesu in tam z njim osvojil zlato palmo. Eghbal se s svojo soprogo in hčerko ponoči vozi z avtom, ko nenadoma zbije psa. Nesreča poškoduje motor avtomobila, zato poišče najbližjega avtomehanika. Delo opravi Vahid, nekdanji politični zapornik, ki prepozna zvok Eghbalove umetne noge. V zaporu ga je namreč mučil obveščevalni agent s prav takšnim umetnim udom in mu povzročil trajno okvaro ledvice. Vahid zato Eghbala ugrabi in načrtuje, da ga bo živega zakopal. Vendar se v njem pojavi dvom, nikoli ni zares videl njegovega obraza, zato ni prepričan, ali je zares ujel svojega rablja.

Bila je samo nesreča (r. Jafar Panahi)

Prvi film Jafarja Panahija, ki ga je po dolgoletni prepovedi potovanja osebno predstavil v Cannesu in tam z njim osvojil zlato palmo. Eghbal se s svojo soprogo in hčerko ponoči vozi z avtom, ko nenadoma zbije psa. Nesreča poškoduje motor avtomobila, zato poišče najbližjega avtomehanika. Delo opravi Vahid, nekdanji politični zapornik, ki prepozna zvok Eghbalove umetne noge. V zaporu ga je namreč mučil obveščevalni agent s prav takšnim umetnim udom in mu povzročil trajno okvaro ledvice. Vahid zato Eghbala ugrabi in načrtuje, da ga bo živega zakopal. Vendar se v njem pojavi dvom, nikoli ni zares videl njegovega obraza, zato ni prepričan, ali je zares ujel svojega rablja.

Ti si vesolje (r. Pavlo Ostrikov)

Film, ki se začne kot znanstvena fantastika, preči žanre in se nazadnje oblikuje v študijo najglobljih človeških potreb: povezanosti, ljubezni in iskanja upanja – tudi spričo popolne izgube. V daljni prihodnosti ukrajinski vesoljski tovornjakar Andrij dela za podjetje za odlaganje jedrskih odpadkov in prevaža radioaktivni material z Zemlje na jupitrovo luno Callisto. Po stoletjih uporabe jedrske energije se Zemlja zaradi sevanja in potresov počasi sesuva sama vase. Andriju na krovu ladje Obrij dela družbo le robot z neslanim smislom za humor.

Ti si vesolje (r. Pavlo Ostrikov)

Film, ki se začne kot znanstvena fantastika, preči žanre in se nazadnje oblikuje v študijo najglobljih človeških potreb: povezanosti, ljubezni in iskanja upanja – tudi spričo popolne izgube. V daljni prihodnosti ukrajinski vesoljski tovornjakar Andrij dela za podjetje za odlaganje jedrskih odpadkov in prevaža radioaktivni material z Zemlje na jupitrovo luno Callisto. Po stoletjih uporabe jedrske energije se Zemlja zaradi sevanja in potresov počasi sesuva sama vase. Andriju na krovu ladje Obrij dela družbo le robot z neslanim smislom za humor.

Spermagedon (r. Tommy Wirkola, Rasmus A. Sivertsen)

Ko Jens na poletnem kampiranju sreča Liso, ju igra resnice ali izziva kmalu privede do prvega poljuba, ta pa do prvega seksa, ki dogajanje premakne v svet Jensovih testisov. Tam spoznamo spermija Simena in Cumillo, ki se pripravljata na ejakulacijo in oploditev, ampak da bi lahko prispela na cilj, morata najprej preživeti tekmo z milijon drugimi plavalci. Gre za epsko, žgečkljivo humorno in sekstravagantno pustolovščino o krmarjenju med nevarnimi bakterijami, kondomi in spermicidnimi kremami, ki je bila premierno prikazana v polnočnem sklopu festivala Annecy

Spermagedon (r. Tommy Wirkola, Rasmus A. Sivertsen)

Ko Jens na poletnem kampiranju sreča Liso, ju igra resnice ali izziva kmalu privede do prvega poljuba, ta pa do prvega seksa, ki dogajanje premakne v svet Jensovih testisov. Tam spoznamo spermija Simena in Cumillo, ki se pripravljata na ejakulacijo in oploditev, ampak da bi lahko prispela na cilj, morata najprej preživeti tekmo z milijon drugimi plavalci. Gre za epsko, žgečkljivo humorno in sekstravagantno pustolovščino o krmarjenju med nevarnimi bakterijami, kondomi in spermicidnimi kremami, ki je bila premierno prikazana v polnočnem sklopu festivala Annecy

Psihoterapija: Površna zgodba o pisatelju, ki se je odločil pisati o serijskem morilcu (r. Tolga Karaçelik)

Absurdna črna komedija, v kateri se pisatelj na robu ločitve spoprijatelji z upokojenim serijskim morilcem, ki postane njegov zakonski svetovalec. Medtem ko Keanu razpada zakon, se spoprijatelji s čudaškim Kollmickom, ki trdi, da je njegov oboževalec in upokojen serijski morilec. Pijanega pisatelja poskuša prepričati, naj svojo naslednjo knjigo napiše o njegovih opravljenih zločinih. Ampak ko Keane svojega novega prijatelja neke noči pripelje domov in Kollmick tam sreča njegovo ženo Suzie, se njuno sodelovanje nehote razvije v novo smer.

Psihoterapija: Površna zgodba o pisatelju, ki se je odločil pisati o serijskem morilcu (r. Tolga Karaçelik)

Absurdna črna komedija, v kateri se pisatelj na robu ločitve spoprijatelji z upokojenim serijskim morilcem, ki postane njegov zakonski svetovalec. Medtem ko Keanu razpada zakon, se spoprijatelji s čudaškim Kollmickom, ki trdi, da je njegov oboževalec in upokojen serijski morilec. Pijanega pisatelja poskuša prepričati, naj svojo naslednjo knjigo napiše o njegovih opravljenih zločinih. Ampak ko Keane svojega novega prijatelja neke noči pripelje domov in Kollmick tam sreča njegovo ženo Suzie, se njuno sodelovanje nehote razvije v novo smer.

Nevarna žrela (r. Sean Byrne)

Ko izkušena surferka pade v kremplje serijskega morilca, postane načrtovanje pobega vprašanje življenja ali smrti. Turista Greg in Heather kupita vstopnici za ogled morskih psov na odprtem morju, ki ga vodi ekscentrični kapitan Tucker. Slednji jima prizna, da so ga morski psi v otroštvu napadli in mu s tem za vedno spremenili življenje. Ko par na morju doživi nepozabno izkušnjo, se jima naslednji dan na Tuckerjevi ribiški ladji pridruži še Zephyr, nomadska surferka, ki v svojem kombiju sama potuje od plaže do plaže.

Nevarna žrela (r. Sean Byrne)

Ko izkušena surferka pade v kremplje serijskega morilca, postane načrtovanje pobega vprašanje življenja ali smrti. Turista Greg in Heather kupita vstopnici za ogled morskih psov na odprtem morju, ki ga vodi ekscentrični kapitan Tucker. Slednji jima prizna, da so ga morski psi v otroštvu napadli in mu s tem za vedno spremenili življenje. Ko par na morju doživi nepozabno izkušnjo, se jima naslednji dan na Tuckerjevi ribiški ladji pridruži še Zephyr, nomadska surferka, ki v svojem kombiju sama potuje od plaže do plaže.

Kruti policaj (r. John Woo)

Spektakularno krvavi, eksplozivni akcioner se vrti okrog tem lojalnosti, časti in žrtvovanja v boju proti kriminalu. Vrhunec t. i. »gun fu« žanra in zadnji hongkonški film Johna Wooja pred selitvijo v ZDA.

Kruti policaj (r. John Woo)

Spektakularno krvavi, eksplozivni akcioner se vrti okrog tem lojalnosti, časti in žrtvovanja v boju proti kriminalu. Vrhunec t. i. »gun fu« žanra in zadnji hongkonški film Johna Wooja pred selitvijo v ZDA.

Vodja operacije (r. Kelly Reichardt)

Film o družinskem možu JB Mooneyju, ki se mu v obdobju ameriškega kontrakulturnega gibanja in protestov proti vojni v Vietnamu grdo ponesreči slabo načrtovana tatvina iz lokalnega umetnostnega muzeja.

Vodja operacije (r. Kelly Reichardt)

Film o družinskem možu JB Mooneyju, ki se mu v obdobju ameriškega kontrakulturnega gibanja in protestov proti vojni v Vietnamu grdo ponesreči slabo načrtovana tatvina iz lokalnega umetnostnega muzeja.

Tiha prijateljica (r. Ildikó Enyedi)

Ginko je drevo, ki s svojo dolgoživostjo predstavlja popolno nasprotje človeški minljivosti. Stoječ na posestvu srednjeveškega nemškega univerzitetnega mesta tako sto let spremlja intimne zgodbe treh posameznikov iz različnih zgodovinskih obdobij. Leta 1908 je na univerzitetni oddelek za botaniko sprejeta prva študentka, ki se sooča s seksizmom profesorjev in vrstnikov. Leta 1972, sredi kontakulturnih gibanj, pozornost zadržanega študenta pritegne sostanovalka in pelargonija, ki jo preučuje. In leta 2020 nevroznanstvenik iz Hongkonga med karanteno začne izvajati vrsto botaničnih poskusov, ki film premaknejo v polje očarljive študije človekovega odnosa do narave in vsega, kar nas povezuje.

Tiha prijateljica (r. Ildikó Enyedi)

Ginko je drevo, ki s svojo dolgoživostjo predstavlja popolno nasprotje človeški minljivosti. Stoječ na posestvu srednjeveškega nemškega univerzitetnega mesta tako sto let spremlja intimne zgodbe treh posameznikov iz različnih zgodovinskih obdobij. Leta 1908 je na univerzitetni oddelek za botaniko sprejeta prva študentka, ki se sooča s seksizmom profesorjev in vrstnikov. Leta 1972, sredi kontakulturnih gibanj, pozornost zadržanega študenta pritegne sostanovalka in pelargonija, ki jo preučuje. In leta 2020 nevroznanstvenik iz Hongkonga med karanteno začne izvajati vrsto botaničnih poskusov, ki film premaknejo v polje očarljive študije človekovega odnosa do narave in vsega, kar nas povezuje.

Tajni agent (r. Kleber Mendonça Filho)

Brazilija leta 1977. Vojaška diktatura izvaja vse večjo represijo nad civilnim prebivalstvom. Marcelo je akademik in tehnološki strokovnjak v štiridesetih, ki poskuša zbežati pred burno preteklostjo. Vrniti se želi v svoje rojstno mesto Recife, da bi tam našel mir in se spet povezal s svojim sinom. Vendar pa kmalu odkrije, da je mesto daleč od varnega pristana, ki ga je pričakoval. Tamkajšnji karneval je v polnem razmahu, veselo razpoloženje pa je v popolnem kontrastu z občutjem politične represije, ki drži v krču prebivalce. Grožnja pa se za Marcela šele začenja: njegovi lastni sosedje ga nenehno nadzorujejo, za njegovim hrbtom pa preži še veliko večja nevarnost.

Tajni agent (r. Kleber Mendonça Filho)

Brazilija leta 1977. Vojaška diktatura izvaja vse večjo represijo nad civilnim prebivalstvom. Marcelo je akademik in tehnološki strokovnjak v štiridesetih, ki poskuša zbežati pred burno preteklostjo. Vrniti se želi v svoje rojstno mesto Recife, da bi tam našel mir in se spet povezal s svojim sinom. Vendar pa kmalu odkrije, da je mesto daleč od varnega pristana, ki ga je pričakoval. Tamkajšnji karneval je v polnem razmahu, veselo razpoloženje pa je v popolnem kontrastu z občutjem politične represije, ki drži v krču prebivalce. Grožnja pa se za Marcela šele začenja: njegovi lastni sosedje ga nenehno nadzorujejo, za njegovim hrbtom pa preži še veliko večja nevarnost.

Sirat (r. Oliver Laxe)

Psihedelična odisejada po maroških puščavskih prostranstvih, ki je režiserju Oliverju Laxeju prinesla nagrado žirije v Cannesu. Oče in sin prispeta na rejv globoko v gorovju južnega Maroka. Tam sta zato, da bi našla Mar, njuno hčer oziroma sestro, ki je pred meseci izginila na eni od tovrstnih zabav brez konca. Oče in sin hodita med udeleženci zabave in vsem po vrsti kažeta fotografijo izgubljenega dekleta. Ko njuno upanje začne bledeti, vseeno še naprej sledita potujoči karavani v notranjost puščave, ki bo prizorišče velike, zadnje zabave.

Sirat (r. Oliver Laxe)

Psihedelična odisejada po maroških puščavskih prostranstvih, ki je režiserju Oliverju Laxeju prinesla nagrado žirije v Cannesu. Oče in sin prispeta na rejv globoko v gorovju južnega Maroka. Tam sta zato, da bi našla Mar, njuno hčer oziroma sestro, ki je pred meseci izginila na eni od tovrstnih zabav brez konca. Oče in sin hodita med udeleženci zabave in vsem po vrsti kažeta fotografijo izgubljenega dekleta. Ko njuno upanje začne bledeti, vseeno še naprej sledita potujoči karavani v notranjost puščave, ki bo prizorišče velike, zadnje zabave.

Primer 137 (r. Dominik Moll)

Stéphanie je policijska preiskovalka, ki opravlja nehvaležno delo prevpraševanja pravilnosti policijskih postopkov svojih kolegov. Nekega dne dobi na mizo primer najstnika, ki je med množičnim protestom rumenih jopičev v Parizu utrpel hude poškodbe glave. Stéphanie ugotovi, da je mladostnik na proteste prišel iz podeželskega mesta, v katerem je sama odraščala. Ko se odpravi domov, da bi obiskala svojo mamo, naleti na družino ranjenega najstnika, kar začne vzbujati sume. Stéphanie je vse bolj odločena, da bo našla krivca za policijsko nasilje, hkrati pa tvega, da se bo tudi sama znašla pod drobnogledom svojih kolegov.

Primer 137 (r. Dominik Moll)

Stéphanie je policijska preiskovalka, ki opravlja nehvaležno delo prevpraševanja pravilnosti policijskih postopkov svojih kolegov. Nekega dne dobi na mizo primer najstnika, ki je med množičnim protestom rumenih jopičev v Parizu utrpel hude poškodbe glave. Stéphanie ugotovi, da je mladostnik na proteste prišel iz podeželskega mesta, v katerem je sama odraščala. Ko se odpravi domov, da bi obiskala svojo mamo, naleti na družino ranjenega najstnika, kar začne vzbujati sume. Stéphanie je vse bolj odločena, da bo našla krivca za policijsko nasilje, hkrati pa tvega, da se bo tudi sama znašla pod drobnogledom svojih kolegov.

Mlade matere (r. Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne)

Brata Dardenne se vračata s še enim pristnim vpogledom v življenje nižjih družbenih slojev. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu. V Liegu v Belgiji se nahaja dom za mlade matere, v katerem najstnicam, ki so pravkar rodile ali pa še bodo, pomagajo pri učenju in spoznavanju materinskih opravil. Pokažejo jim, kako je dojenčke treba hraniti in negovati. Če si tega želijo, jih podučijo, kako navezati stik z morebitnimi posvojitelji. Srečujejo se tudi z resnejšimi težavami, kot so odvisnost, zlorabe, depresija in brezdomstvo.

Mlade matere (r. Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne)

Brata Dardenne se vračata s še enim pristnim vpogledom v življenje nižjih družbenih slojev. Nagrada za najboljši scenarij v Cannesu. V Liegu v Belgiji se nahaja dom za mlade matere, v katerem najstnicam, ki so pravkar rodile ali pa še bodo, pomagajo pri učenju in spoznavanju materinskih opravil. Pokažejo jim, kako je dojenčke treba hraniti in negovati. Če si tega želijo, jih podučijo, kako navezati stik z morebitnimi posvojitelji. Srečujejo se tudi z resnejšimi težavami, kot so odvisnost, zlorabe, depresija in brezdomstvo.

Ljubezen, ki ostaja (r. Hlynur Pálmason)

Vizualna umetnica Anna in ribič Magnús imata tri otroke: Ído, Grímurja and Þorgils. Čeprav sta se pred kratki ločila, skušata preživeti čim več časa skupaj – kolikor je to pač mogoče glede na Magnusovo službo, ki družini zagotavlja preživetje. Anna je namreč pravkar izgubila svoj atelje v starem pristaniškem skladišču, prodaja njenih kreacij, velikih platen in ogromnih kovinskih konstrukcij, pa kljub obljubam švedskega galerista nekako ne steče. Na srečo otroci z veseljem sodelujejo v maminem ustvarjalnem procesu, pa naj bo to »okraševanje« skulptur ali igra na travniku, ki služi kot Annina začasna umetniška delavnica.

Ljubezen, ki ostaja (r. Hlynur Pálmason)

Vizualna umetnica Anna in ribič Magnús imata tri otroke: Ído, Grímurja and Þorgils. Čeprav sta se pred kratki ločila, skušata preživeti čim več časa skupaj – kolikor je to pač mogoče glede na Magnusovo službo, ki družini zagotavlja preživetje. Anna je namreč pravkar izgubila svoj atelje v starem pristaniškem skladišču, prodaja njenih kreacij, velikih platen in ogromnih kovinskih konstrukcij, pa kljub obljubam švedskega galerista nekako ne steče. Na srečo otroci z veseljem sodelujejo v maminem ustvarjalnem procesu, pa naj bo to »okraševanje« skulptur ali igra na travniku, ki služi kot Annina začasna umetniška delavnica.

Kontinental '25 (r. Radu Jude)

V transilvanskem mestu Kluž obupani brezdomec naredi samomor, in to ravno nekaj ur po tistem, ko je z njim govorila Orsolyja, sodna izvršiteljica, ki je vodila postopek prisilne izselitve. Čeprav je postopala v skladu z navodili in pooblastili, se nikakor ne more osvoboditi občutka krivde. Namesto da bi z družino odšla na načrtovan dopust v tujino, v svoji glavi premleva, kaj bi lahko storila drugače. Zdi se ji namreč, da nihče ne razume njene dileme. Tavajoč po mestu sreča nekdanjega študenta. A to je le ena od rahlo absurdnih in komičnih situacij, v kateri se znajde Orsolyja pri reševanju svoje težave.

Kontinental '25 (r. Radu Jude)

V transilvanskem mestu Kluž obupani brezdomec naredi samomor, in to ravno nekaj ur po tistem, ko je z njim govorila Orsolyja, sodna izvršiteljica, ki je vodila postopek prisilne izselitve. Čeprav je postopala v skladu z navodili in pooblastili, se nikakor ne more osvoboditi občutka krivde. Namesto da bi z družino odšla na načrtovan dopust v tujino, v svoji glavi premleva, kaj bi lahko storila drugače. Zdi se ji namreč, da nihče ne razume njene dileme. Tavajoč po mestu sreča nekdanjega študenta. A to je le ena od rahlo absurdnih in komičnih situacij, v kateri se znajde Orsolyja pri reševanju svoje težave.

Enzo (r. Robin Campillo, Laurent Cantet)

Šestnajstletni Enzo se kljub visokim pričakovanjem svoje intelektualne meščanske družine odloči pustiti šolo in postati zidarski vajenec. Ta poklicna pot je zelo oddaljena od prestižnega življenja, ki so si ga zanj želeli domači, zato v njihovi elegantni vili na sončnem jugu Francije vse bolj narašča napetost. Neprestana vprašanja in pritiski bremenijo Enzove sanje. Na gradbišču pa njegov svet zatrese karizmatični ukrajinski sodelavec Vlad, ki ga muči dilema, ali naj ostane v Franciji ali naj se vrne domov in bori za svojo domovino. Kako zelo nepomembno se zdi Enzu njegovo privilegirano življenje v luči Vladovih dramatičnih eksistencialnih vprašanj.

Enzo (r. Robin Campillo, Laurent Cantet)

Šestnajstletni Enzo se kljub visokim pričakovanjem svoje intelektualne meščanske družine odloči pustiti šolo in postati zidarski vajenec. Ta poklicna pot je zelo oddaljena od prestižnega življenja, ki so si ga zanj želeli domači, zato v njihovi elegantni vili na sončnem jugu Francije vse bolj narašča napetost. Neprestana vprašanja in pritiski bremenijo Enzove sanje. Na gradbišču pa njegov svet zatrese karizmatični ukrajinski sodelavec Vlad, ki ga muči dilema, ali naj ostane v Franciji ali naj se vrne domov in bori za svojo domovino. Kako zelo nepomembno se zdi Enzu njegovo privilegirano življenje v luči Vladovih dramatičnih eksistencialnih vprašanj.

Dva tožilca (r. Sergej Loznica)

Sovjetska zveza leta 1937. V skrbno varovanem zaporu vsak dan zažgejo na tisoče pisem domnevnih nasprotnikov režima, ki jih ti pošiljajo svojcem in Stalinu s prošnjo po pomilostitvi. Zaradi ene bežne odločitve pa eno izmed pisem vendarle prispe na svoj naslov. Prejme ga mladi tožilec Kornev, ki se takoj odpravi v zapor, da bi spoznal pošiljatelja. Izkaže se, da je pismo poslal oslabeli možakar, ena številnih žrtev skorumpiranih agentov Stalinove tajne policije NKVD. Kornev se kot zaprisežen bolševik zaveda, da obtožbe režima ne zdržijo pravne presoje. Njegovo iskanje pravice ga bo popeljalo vse do pisarne generalnega državnega tožilca v Moskvi.

Dva tožilca (r. Sergej Loznica)

Sovjetska zveza leta 1937. V skrbno varovanem zaporu vsak dan zažgejo na tisoče pisem domnevnih nasprotnikov režima, ki jih ti pošiljajo svojcem in Stalinu s prošnjo po pomilostitvi. Zaradi ene bežne odločitve pa eno izmed pisem vendarle prispe na svoj naslov. Prejme ga mladi tožilec Kornev, ki se takoj odpravi v zapor, da bi spoznal pošiljatelja. Izkaže se, da je pismo poslal oslabeli možakar, ena številnih žrtev skorumpiranih agentov Stalinove tajne policije NKVD. Kornev se kot zaprisežen bolševik zaveda, da obtožbe režima ne zdržijo pravne presoje. Njegovo iskanje pravice ga bo popeljalo vse do pisarne generalnega državnega tožilca v Moskvi.

Da (r. Nadav Lapid)

Ostra kritika izraelskega genocidnega režima in pojavov konformizma v umetnosti, ki preprečujejo vsako politično spremembo. Y je džezovski glasbenik, ki s težavo preživlja sebe in svojo ženo, plesalko Jasmine, s katero sta pravkar povila otroka. Da bi jima šlo bolje, svoje storitve prodajata izraelskim elitam. Njun vsakdanjik zapolnjujejo skrajno obscene zabave, na katerih žurirajo najvišji predstavniki gospodarskih, političnih in verskih elit. Y vendarle dočaka veliko priložnost. Ponudijo mu, naj za zajeten honorar napiše novo izraelsko himno. Ob vsakodnevnih novicah o žrtvah genocida v Gazi umetnika spoznata, da v takšni družbi šteje samo en način delovanja: na vsakem koraku izreči jasen in glasen »da!«.

Da (r. Nadav Lapid)

Ostra kritika izraelskega genocidnega režima in pojavov konformizma v umetnosti, ki preprečujejo vsako politično spremembo. Y je džezovski glasbenik, ki s težavo preživlja sebe in svojo ženo, plesalko Jasmine, s katero sta pravkar povila otroka. Da bi jima šlo bolje, svoje storitve prodajata izraelskim elitam. Njun vsakdanjik zapolnjujejo skrajno obscene zabave, na katerih žurirajo najvišji predstavniki gospodarskih, političnih in verskih elit. Y vendarle dočaka veliko priložnost. Ponudijo mu, naj za zajeten honorar napiše novo izraelsko himno. Ob vsakodnevnih novicah o žrtvah genocida v Gazi umetnika spoznata, da v takšni družbi šteje samo en način delovanja: na vsakem koraku izreči jasen in glasen »da!«.

80+ (r. Želimir Žilnik)

Ostareli jazzovski pianist se po desetletjih življenja v Nemčiji vrne v Srbijo, kjer se mu odpre novo življenjsko poglavje. Stevan Arsin na Dunaju kupuje plošče svoje jazz skupine iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko mu zazvoni mobilni telefon. Sporočajo mu, da bo v postopku denacionalizacije podedoval zanemarjen dvorec v Novem Sadu, ki je bil njegovi družini odvzet med drugo svetovno vojno. Po več desetletjih se tako vrne domov, kjer se serija pravnih zapletov ter srečanj z družinskimi člani in prijatelji iz mladosti razvije v subverziven prikaz procesa staranja in generacijskih konfliktov v državi nenehnega tranzita.

80+ (r. Želimir Žilnik)

Ostareli jazzovski pianist se po desetletjih življenja v Nemčiji vrne v Srbijo, kjer se mu odpre novo življenjsko poglavje. Stevan Arsin na Dunaju kupuje plošče svoje jazz skupine iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko mu zazvoni mobilni telefon. Sporočajo mu, da bo v postopku denacionalizacije podedoval zanemarjen dvorec v Novem Sadu, ki je bil njegovi družini odvzet med drugo svetovno vojno. Po več desetletjih se tako vrne domov, kjer se serija pravnih zapletov ter srečanj z družinskimi člani in prijatelji iz mladosti razvije v subverziven prikaz procesa staranja in generacijskih konfliktov v državi nenehnega tranzita.

Honey (r. Natasha Arthy)

Trinajstletna Honey v novem razredu prikriva resnico o sebi in svoji kaotični družini. Mama neprestano dela, starejša sestra ima Downov sindrom, oče pa preprodaja droge. Honey ima rada glasbo. Resnično je nadarjena, a tega še ne ve nihče od sošolcev. Vse, kar si želi, je mesto v Liamovem šolskem bendu z imenom Rock Till We Drop. Ko odkrije, da bi njen domnevno pokojni, prav tako glasbeno nadarjeni dedek Marcel utegnil biti še živ, se ga odpravi iskat. Morda je ravno on tisto, kar potrebuje, da se končno nauči postaviti zase.

Honey (r. Natasha Arthy)

Trinajstletna Honey v novem razredu prikriva resnico o sebi in svoji kaotični družini. Mama neprestano dela, starejša sestra ima Downov sindrom, oče pa preprodaja droge. Honey ima rada glasbo. Resnično je nadarjena, a tega še ne ve nihče od sošolcev. Vse, kar si želi, je mesto v Liamovem šolskem bendu z imenom Rock Till We Drop. Ko odkrije, da bi njen domnevno pokojni, prav tako glasbeno nadarjeni dedek Marcel utegnil biti še živ, se ga odpravi iskat. Morda je ravno on tisto, kar potrebuje, da se končno nauči postaviti zase.

Lučka (r. Margien Rogaar)

Lučka, hči svetilničarja, mora vsako noč prižgati svetilko, da bi ladje opozorila na nevarne čeri. Neke nevihtne noči pa se zgodi nesreča – svetilka ugasne in ladja potone. Lučko za kazen pošljejo delat v admiralovo Črno hišo, kjer naj bi prežala pošast. Tam se spoprijatelji z Edvardom, admiralovim sinom z ribjim repom. Ko admiral zagrozi, da bo Edvarda prodal organizatorju karnevala, Lučkinega očeta pa obesil, se Lučka sooči z nemogočo izbiro: naj reši očeta ali svojega najboljšega prijatelja? Film je posnet po knjižni uspešnici avtorice Annet Schaap, ki je slovenščini izšla pri založbi Sanje (2019).

Lučka (r. Margien Rogaar)

Lučka, hči svetilničarja, mora vsako noč prižgati svetilko, da bi ladje opozorila na nevarne čeri. Neke nevihtne noči pa se zgodi nesreča – svetilka ugasne in ladja potone. Lučko za kazen pošljejo delat v admiralovo Črno hišo, kjer naj bi prežala pošast. Tam se spoprijatelji z Edvardom, admiralovim sinom z ribjim repom. Ko admiral zagrozi, da bo Edvarda prodal organizatorju karnevala, Lučkinega očeta pa obesil, se Lučka sooči z nemogočo izbiro: naj reši očeta ali svojega najboljšega prijatelja? Film je posnet po knjižni uspešnici avtorice Annet Schaap, ki je slovenščini izšla pri založbi Sanje (2019).

Gospodična Škorenjček (r. Yan Lanouette Turgeon)

Philippe je priznan operni skladatelj, ki že dolgo išče navdih za svojo naslednjo veliko uspešnico. Potem pa njegovo urejeno in samotno življenje sname s tečajev nečakinja Simone, ki se po smrti svoje babice preseli k njemu. Simone je uporniška, srčna in brezmejno radovedna deklica, njen najboljši prijatelj pa je skunk po imenu Gospodična Škorenjček. S Philippom na prvi pogled nimata nič skupnega: on je resen, tih in natančen, ona pa divja, igriva in polna ustvarjalnih idej. A prav zaradi teh razlik postopoma odkrijeta, da drug drugega morda potrebujeta bolj, kot sta sprva mislila. Simone v stricu najde trdnost in varnost, ki ju prej ni poznala, Philippe pa skozi njene norčije in domišljijo znova odkrije lahkotnost, igrivost in glasbeni navdih.

Gospodična Škorenjček (r. Yan Lanouette Turgeon)

Philippe je priznan operni skladatelj, ki že dolgo išče navdih za svojo naslednjo veliko uspešnico. Potem pa njegovo urejeno in samotno življenje sname s tečajev nečakinja Simone, ki se po smrti svoje babice preseli k njemu. Simone je uporniška, srčna in brezmejno radovedna deklica, njen najboljši prijatelj pa je skunk po imenu Gospodična Škorenjček. S Philippom na prvi pogled nimata nič skupnega: on je resen, tih in natančen, ona pa divja, igriva in polna ustvarjalnih idej. A prav zaradi teh razlik postopoma odkrijeta, da drug drugega morda potrebujeta bolj, kot sta sprva mislila. Simone v stricu najde trdnost in varnost, ki ju prej ni poznala, Philippe pa skozi njene norčije in domišljijo znova odkrije lahkotnost, igrivost in glasbeni navdih.

Hola, Frida (r. André Kadi, Karine Vézina)

Mala Frida svoje dneve preživlja na mehiški tržnici, kjer se brezskrbno potika med stojnicami, prijateljuje s potepuškim psom in zabava sošolce. A ko ji zdravniki diagnosticirajo otroško paralizo, se nad njen živahni svet zgrne temen oblak. Zaprta med štirimi stenami svoje sobe postopoma odkrije tolažbo v svoji bogati domišljiji. Ko se njeno telo končno okrepi, jo prav ta notranji svet domišljije in vztrajnosti vodi skozi prihodnje življenjske preizkušnje.

Hola, Frida (r. André Kadi, Karine Vézina)

Mala Frida svoje dneve preživlja na mehiški tržnici, kjer se brezskrbno potika med stojnicami, prijateljuje s potepuškim psom in zabava sošolce. A ko ji zdravniki diagnosticirajo otroško paralizo, se nad njen živahni svet zgrne temen oblak. Zaprta med štirimi stenami svoje sobe postopoma odkrije tolažbo v svoji bogati domišljiji. Ko se njeno telo končno okrepi, jo prav ta notranji svet domišljije in vztrajnosti vodi skozi prihodnje življenjske preizkušnje.

Mary Anning, raziskovalka fosilov (r. Marcel Barelli)

Leta 1811 radovedna in vztrajna dvanajstletna deklica po imenu Mary Anning preživlja dneve med iskanjem fosilov. To strast je nanjo prenesel oče, ki nekega dne nenadoma izgine, za seboj pa pusti le skrivnostno risbo in družino v težavah. Odločena, da bo pomagala materi in bratu, poskuša Mary razvozlati skrivnost risbe. Pri tem ne odkrije le fosilov, ampak tudi prijateljstva, pustolovščine in sam začetek paleontologije. Njena zgodba nas opogumlja, da sledimo sebi in svojim zanimanjem.

Mary Anning, raziskovalka fosilov (r. Marcel Barelli)

Leta 1811 radovedna in vztrajna dvanajstletna deklica po imenu Mary Anning preživlja dneve med iskanjem fosilov. To strast je nanjo prenesel oče, ki nekega dne nenadoma izgine, za seboj pa pusti le skrivnostno risbo in družino v težavah. Odločena, da bo pomagala materi in bratu, poskuša Mary razvozlati skrivnost risbe. Pri tem ne odkrije le fosilov, ampak tudi prijateljstva, pustolovščine in sam začetek paleontologije. Njena zgodba nas opogumlja, da sledimo sebi in svojim zanimanjem.

Aleque in Issay (r. Tora Mkandawire Mårtens)

Švedska dvojčka Aleque in Issay se pri treh letih skupaj z mamo, očetom in mlajšo sestrico preselita v Peking, ki kmalu postane njihov novi dom. Ta topli in intimni dokumentarec ju spremlja skozi štiri leta prilagajanja na novo okolje: vidimo ju, kako okušata lokalno hrano, spoznavata prijatelje, se učita kitajščine ter se privajata življenju med nebotičniki in avtocestami. Zgodbo nežno pripoveduje njuna mlajša sestra, kar filmu doda edinstven in oseben pogled na otroštvo, spremembe in vsakodnevna odkritja.

Aleque in Issay (r. Tora Mkandawire Mårtens)

Švedska dvojčka Aleque in Issay se pri treh letih skupaj z mamo, očetom in mlajšo sestrico preselita v Peking, ki kmalu postane njihov novi dom. Ta topli in intimni dokumentarec ju spremlja skozi štiri leta prilagajanja na novo okolje: vidimo ju, kako okušata lokalno hrano, spoznavata prijatelje, se učita kitajščine ter se privajata življenju med nebotičniki in avtocestami. Zgodbo nežno pripoveduje njuna mlajša sestra, kar filmu doda edinstven in oseben pogled na otroštvo, spremembe in vsakodnevna odkritja.

Očarljiva Desna (r. Julija Solnceva)

Ukrajinski filmski režiser Aleksander Dovženko je bil rojen na starodavnih tleh Černigojeva ob reki Desni. Film, posnet po njegovem romanu, je sestavljen iz dveh delov: prvi prikazuje svet skozi vtise šestletnega Saška, drugi del prinaša spomine in razmišljanja Saška, zdaj ostarelega polkovnika, ki med vojno osvobodi svojo rojstno vas.

Očarljiva Desna (r. Julija Solnceva)

Ukrajinski filmski režiser Aleksander Dovženko je bil rojen na starodavnih tleh Černigojeva ob reki Desni. Film, posnet po njegovem romanu, je sestavljen iz dveh delov: prvi prikazuje svet skozi vtise šestletnega Saška, drugi del prinaša spomine in razmišljanja Saška, zdaj ostarelega polkovnika, ki med vojno osvobodi svojo rojstno vas.

Zgodba o vojnih letih (r. Julija Solnceva)

Leta 1941, ko se začne velika domovinska vojna, delavec v kolhozu Ivan Orljuk postane vojak. Udeleži se prvih bitk na reki Dneper in se sooči z velikimi težavami: okupacijo Ukrajine, uničenjem svoje vasi, smrtjo staršev in tovarišev ter hudo poškodbo, ki jo utrpi med prečkanjem reke, ko se zdi preživetje nemogoče. Kljub tem preizkušnjam Ivan vztraja in se na koncu prebije do Berlina. Po vrnitvi domov poišče zaročenko Uljano in sodeluje pri obnovi osvobojene zemlje.

Zgodba o vojnih letih (r. Julija Solnceva)

Leta 1941, ko se začne velika domovinska vojna, delavec v kolhozu Ivan Orljuk postane vojak. Udeleži se prvih bitk na reki Dneper in se sooči z velikimi težavami: okupacijo Ukrajine, uničenjem svoje vasi, smrtjo staršev in tovarišev ter hudo poškodbo, ki jo utrpi med prečkanjem reke, ko se zdi preživetje nemogoče. Kljub tem preizkušnjam Ivan vztraja in se na koncu prebije do Berlina. Po vrnitvi domov poišče zaročenko Uljano in sodeluje pri obnovi osvobojene zemlje.

Pesnitev o morju (r. Julija Solnceva)

Vasica ob reki Dneper doživlja svoje zadnje dni: ob zagonu hidroelektrarne jo bo zalila voda, vse prebivalce pa bodo preselili. Zdajšnji in nekdanji prebivalci vasi se zberejo, da bi se še zadnjič poslovili od kraja svojega otroštva. Spomin, preobrazba in modernizacija se združijo v sago o napredku, v kateri se glas in pogled prosto pretakata med različnimi protagonisti, megalomanska razsežnost projekta jezu pa je v nasprotju s premišljenimi notranjimi monologi. Miniaturne pripovedi, v katere so vključeni različni ljudje, pripovedujejo o žalosti, bolečini in hrepenenju po ljubezni.

Pesnitev o morju (r. Julija Solnceva)

Vasica ob reki Dneper doživlja svoje zadnje dni: ob zagonu hidroelektrarne jo bo zalila voda, vse prebivalce pa bodo preselili. Zdajšnji in nekdanji prebivalci vasi se zberejo, da bi se še zadnjič poslovili od kraja svojega otroštva. Spomin, preobrazba in modernizacija se združijo v sago o napredku, v kateri se glas in pogled prosto pretakata med različnimi protagonisti, megalomanska razsežnost projekta jezu pa je v nasprotju s premišljenimi notranjimi monologi. Miniaturne pripovedi, v katere so vključeni različni ljudje, pripovedujejo o žalosti, bolečini in hrepenenju po ljubezni.

Zemlja (r. Aleksander Dovženko)

Generacijska pripoved se začne s smrtjo dedka, ki za njegovega sina Opanasa in vnuka Vasilija pomeni začetek burnih časov. Ko bogati zemljiški lastniki zasežejo zemljo kmetov, Vasilij pod vplivom komunizma zasnuje mladinsko gibanje za oblikovanje kolektivnega kmetijstva v Ukrajini. Neskončnost neba se spušča nad ukrajinsko stepo, prihod traktorja pa naznanja temeljito spremembo stoletnega načina življenja …

Zemlja (r. Aleksander Dovženko)

Generacijska pripoved se začne s smrtjo dedka, ki za njegovega sina Opanasa in vnuka Vasilija pomeni začetek burnih časov. Ko bogati zemljiški lastniki zasežejo zemljo kmetov, Vasilij pod vplivom komunizma zasnuje mladinsko gibanje za oblikovanje kolektivnega kmetijstva v Ukrajini. Neskončnost neba se spušča nad ukrajinsko stepo, prihod traktorja pa naznanja temeljito spremembo stoletnega načina življenja …

Pojavljanje (r. Kelly Reichardt)

Lizzy dela v administraciji umetniške šole v Portlandu, a ves prosti čas namenja kiparjenju in ustvarjanju z glino. Dejstvo, da se s svojo umetnostjo še vedno ne preživlja, jo frustrira – predvsem ko svojo poklicno pot primerja z veliko bolj uspešno sosedo in najemodajalko Jo. Da bi bile razmere še bolj neprijetne, ji življenje obenem otežujejo še najemniško stanovanje, v katerem se pokvari bojler, slabšanje bratovega duševnega zdravja in golob s poškodovanim krilom. V svetu umetnosti, kjer je doslej veljala za nevidno, se s približevanjem odprtja njene razstave tako pojavi vprašanje, kdo vse se bo tam pojavil zanjo.

Pojavljanje (r. Kelly Reichardt)

Lizzy dela v administraciji umetniške šole v Portlandu, a ves prosti čas namenja kiparjenju in ustvarjanju z glino. Dejstvo, da se s svojo umetnostjo še vedno ne preživlja, jo frustrira – predvsem ko svojo poklicno pot primerja z veliko bolj uspešno sosedo in najemodajalko Jo. Da bi bile razmere še bolj neprijetne, ji življenje obenem otežujejo še najemniško stanovanje, v katerem se pokvari bojler, slabšanje bratovega duševnega zdravja in golob s poškodovanim krilom. V svetu umetnosti, kjer je doslej veljala za nevidno, se s približevanjem odprtja njene razstave tako pojavi vprašanje, kdo vse se bo tam pojavil zanjo.

Prva krava (r. Kelly Reichardt)

Ko kuhar za skupino lovcev na krzno v Oregonskem gozdu med iskanjem hrane naleti na kitajskega priseljenca, se med njima v trenutku splete tiho zavezništvo. Okoli njiju se vzpostavlja nov svet, poln agresije, boja za prevlado in prvih zametkov kapitalizma, v katerem tudi sama iščeta nov začetek, bogastvo in uresničitev »ameriških sanj«. S skupnimi močmi vzpostavita svoj posel in začneta prodajati kolače, ki čez noč postanejo nova mestna senzacija. Ampak kolači vsebujejo eno ključno, ukradeno sestavino: kravje mleko.

Prva krava (r. Kelly Reichardt)

Ko kuhar za skupino lovcev na krzno v Oregonskem gozdu med iskanjem hrane naleti na kitajskega priseljenca, se med njima v trenutku splete tiho zavezništvo. Okoli njiju se vzpostavlja nov svet, poln agresije, boja za prevlado in prvih zametkov kapitalizma, v katerem tudi sama iščeta nov začetek, bogastvo in uresničitev »ameriških sanj«. S skupnimi močmi vzpostavita svoj posel in začneta prodajati kolače, ki čez noč postanejo nova mestna senzacija. Ampak kolači vsebujejo eno ključno, ukradeno sestavino: kravje mleko.

Ženske zgodbe (r. Kelly Reichardt)

V mestecu zvezne države Montana se odvetnica Laura ukvarja s težavnim klientom. Gina poskuša zgraditi svojo sanjsko hišo, ki postopoma razkrije razpoke v njenem zakonu. Elizabeth pa na večerni šoli med poučevanjem prava spozna osamljeno rančarko, s katero stke krhko prijateljstvo s pridihom neizrečene ljubezni. Film, prirejen po treh kratkih zgodbah, Maile Meloy brezhibno ujame ritem vsakdanjega življenja, v katerem se štiri osamljene ženske trudijo biti videne in slišane.

Ženske zgodbe (r. Kelly Reichardt)

V mestecu zvezne države Montana se odvetnica Laura ukvarja s težavnim klientom. Gina poskuša zgraditi svojo sanjsko hišo, ki postopoma razkrije razpoke v njenem zakonu. Elizabeth pa na večerni šoli med poučevanjem prava spozna osamljeno rančarko, s katero stke krhko prijateljstvo s pridihom neizrečene ljubezni. Film, prirejen po treh kratkih zgodbah, Maile Meloy brezhibno ujame ritem vsakdanjega življenja, v katerem se štiri osamljene ženske trudijo biti videne in slišane.

Nočne poti (r. Kelly Reichardt)

Nekdanji marinec Harmon, ekološki bojevnik Josh in odpadnica visoke družbe Dena se združijo, da bi z eksplozivom razstrelili ekološko sporni jez hidroelektrarne. Vendar dejanje ekoterorizma, po katerem se trojica razide in si obljubi, da nikoli več ne stopi v stik, nosi svoje posledice, in Reichardt, ki film sprva zastavi kot triler, v ospredje kmalu postavi moralne posledice, ki z zasaditvijo dvoma in paranoje zamaje zavezništvo aktivistov.

Nočne poti (r. Kelly Reichardt)

Nekdanji marinec Harmon, ekološki bojevnik Josh in odpadnica visoke družbe Dena se združijo, da bi z eksplozivom razstrelili ekološko sporni jez hidroelektrarne. Vendar dejanje ekoterorizma, po katerem se trojica razide in si obljubi, da nikoli več ne stopi v stik, nosi svoje posledice, in Reichardt, ki film sprva zastavi kot triler, v ospredje kmalu postavi moralne posledice, ki z zasaditvijo dvoma in paranoje zamaje zavezništvo aktivistov.

Meekov odcep (r. Kelly Reichardt)

Ko se tri družine pod vodstvom najetega vodnika Stephena Meeka, ki trdi, da pozna bližnjico, z vagoni in živino izgubijo v oregonskem skalovju, se mitologija vesterna prizemlji v tih spopad ljudi in neukročene divjine. V njej vsakdanje življenje poganjajo predvsem rutine žensk, ki pakirajo tovor, pripravljajo hrano, iščejo vodo, nabirajo drva in čistijo oblačila. Nekega dne pa naseljenci zajamejo staroselca. Zadržujejo ga v upanju, da jih bo pripeljal do vodnega vira, Meek pa je prepričan, da bi ga morali nemudoma ubiti ...

Meekov odcep (r. Kelly Reichardt)

Ko se tri družine pod vodstvom najetega vodnika Stephena Meeka, ki trdi, da pozna bližnjico, z vagoni in živino izgubijo v oregonskem skalovju, se mitologija vesterna prizemlji v tih spopad ljudi in neukročene divjine. V njej vsakdanje življenje poganjajo predvsem rutine žensk, ki pakirajo tovor, pripravljajo hrano, iščejo vodo, nabirajo drva in čistijo oblačila. Nekega dne pa naseljenci zajamejo staroselca. Zadržujejo ga v upanju, da jih bo pripeljal do vodnega vira, Meek pa je prepričan, da bi ga morali nemudoma ubiti ...

Wendy in Lucy (r. Kelly Reichardt)

Wendy je mlada ženska, ki ob finančnem zlomu v iskanju službe potuje proti Aljaski. Njena edina družba je psička Lucy. Ko se v Oregonu pokvari Wendyjin avto in ji zmanjka denarja za pasjo hrano, njune dneve vse bolj prežema eksistenčna stiska. Vrsta nesrečnih dogodkov ju potisne na družbeni rob in pred nami razgrne nevidni svet ameriške revščine.

Wendy in Lucy (r. Kelly Reichardt)

Wendy je mlada ženska, ki ob finančnem zlomu v iskanju službe potuje proti Aljaski. Njena edina družba je psička Lucy. Ko se v Oregonu pokvari Wendyjin avto in ji zmanjka denarja za pasjo hrano, njune dneve vse bolj prežema eksistenčna stiska. Vrsta nesrečnih dogodkov ju potisne na družbeni rob in pred nami razgrne nevidni svet ameriške revščine.

Stara radost (r. Kelly Reichardt)

Bodoči oče Mark in nomadski Kurt se v iskanju osamljenih termalnih vrelcev podata v gorsko divjino Oregona. Toda ko se ob koncu dne utaborita v gozdu, zakurita ogenj in odpreta vsak svojo pločevinko piva, v njun odnos zareže napetost, polna pasivne agresije in čustvenih stisk ameriške prekarne realnosti. Če je neokrnjena divjina Zahoda nekoč predstavljala obzorje novih možnosti, so gozdovi zdaj polni smeti, prijateljstvo med Markom in Kurtom pa je ves čas le korak stran od popolne odtujenosti.

Stara radost (r. Kelly Reichardt)

Bodoči oče Mark in nomadski Kurt se v iskanju osamljenih termalnih vrelcev podata v gorsko divjino Oregona. Toda ko se ob koncu dne utaborita v gozdu, zakurita ogenj in odpreta vsak svojo pločevinko piva, v njun odnos zareže napetost, polna pasivne agresije in čustvenih stisk ameriške prekarne realnosti. Če je neokrnjena divjina Zahoda nekoč predstavljala obzorje novih možnosti, so gozdovi zdaj polni smeti, prijateljstvo med Markom in Kurtom pa je ves čas le korak stran od popolne odtujenosti.

Travna reka (r. Kelly Reichardt)

V propadajočem mestecu med Miamijem in Evergladesom nesrečna gospodinja Cosy hrepeni po pustolovščini. Ko neke noči v bližnjem baru sreča samotarja Leeja Raya, med njima preskoči iskra in po nesreči se sproži pištola. Misleč, da sta zagrešila umor, pobegneta s prizorišča, a zaradi svoje naivnosti in omejenega bančnega računa ne prideta daleč.

Travna reka (r. Kelly Reichardt)

V propadajočem mestecu med Miamijem in Evergladesom nesrečna gospodinja Cosy hrepeni po pustolovščini. Ko neke noči v bližnjem baru sreča samotarja Leeja Raya, med njima preskoči iskra in po nesreči se sproži pištola. Misleč, da sta zagrešila umor, pobegneta s prizorišča, a zaradi svoje naivnosti in omejenega bančnega računa ne prideta daleč.

V Adamovem interesu (r. Laura Wandel)

Pediater Naïm je tik pred tem, da se pri 65 letih upokoji in se umakne z mesta vodje bolnišničnega oddelka. Potem pa je soočen z nujnim primerom štiriletnega Adama, ki ga je njegova mati hranila samo s semeni in sadjem. Naïm je prepričan, da je ločitev od matere v fantkovo dobro, pa čeprav je njegova edina preostala družinska vez oče, ki se izogiba starševskim obveznostim. Pediater se, prežet z dvomom in krivdo, odloči, da bo materi brez posvetovanja s sodnikom dovolil obiskati sina. Ne zaveda pa se, da ima mati svoje načrte…

V Adamovem interesu (r. Laura Wandel)

Pediater Naïm je tik pred tem, da se pri 65 letih upokoji in se umakne z mesta vodje bolnišničnega oddelka. Potem pa je soočen z nujnim primerom štiriletnega Adama, ki ga je njegova mati hranila samo s semeni in sadjem. Naïm je prepričan, da je ločitev od matere v fantkovo dobro, pa čeprav je njegova edina preostala družinska vez oče, ki se izogiba starševskim obveznostim. Pediater se, prežet z dvomom in krivdo, odloči, da bo materi brez posvetovanja s sodnikom dovolil obiskati sina. Ne zaveda pa se, da ima mati svoje načrte…

Prenova (r. Gabrielė Urbonaitė)

Litovčanka Ilona se bliža 30. rojstnemu dnevu. Ob tej prelomnici jo prevevajo mešani občutki: zdi se ji, da bi do zdaj že morala zgraditi svojo poklicno pot in se ustaliti, obenem pa se sprašuje, ali si tega tudi zares želi. S fantom se vseli v navidez popolno stanovanje ravno v času, ko začnejo stanovanjski blok prenavljati. Skozi razpoke, ki se med prenovo pojavijo na zidovih, začnejo uhajati na površje Ilonini dvomi. Sredi te osebne krize se spoprijatelji z ukrajinskim delavcem Olegom. Njuna nova vez še poglobi Ilonino negotovost: Si res želi ustaliti in osnovati družino?

Prenova (r. Gabrielė Urbonaitė)

Litovčanka Ilona se bliža 30. rojstnemu dnevu. Ob tej prelomnici jo prevevajo mešani občutki: zdi se ji, da bi do zdaj že morala zgraditi svojo poklicno pot in se ustaliti, obenem pa se sprašuje, ali si tega tudi zares želi. S fantom se vseli v navidez popolno stanovanje ravno v času, ko začnejo stanovanjski blok prenavljati. Skozi razpoke, ki se med prenovo pojavijo na zidovih, začnejo uhajati na površje Ilonini dvomi. Sredi te osebne krize se spoprijatelji z ukrajinskim delavcem Olegom. Njuna nova vez še poglobi Ilonino negotovost: Si res želi ustaliti in osnovati družino?

Perla (r. Alexandra Makarová)

Piše se leto 1981. Perla živi na Dunaju, kjer se trudi preživljati svojo hčer Julio, nadarjeno mlado pianistko. Zdi se, da je preteklost za vedno pustila za sabo. Nekega dne pa v stik z njo nepričakovano stopi Julijin oče Andrej. Perlin svet se zamaje ter, razpeta med življenjem nekoč in danes, začne sprejemati odločitve, ki ogrozijo njeno svobodo in obremenijo njen odnos z Julio.

Perla (r. Alexandra Makarová)

Piše se leto 1981. Perla živi na Dunaju, kjer se trudi preživljati svojo hčer Julio, nadarjeno mlado pianistko. Zdi se, da je preteklost za vedno pustila za sabo. Nekega dne pa v stik z njo nepričakovano stopi Julijin oče Andrej. Perlin svet se zamaje ter, razpeta med življenjem nekoč in danes, začne sprejemati odločitve, ki ogrozijo njeno svobodo in obremenijo njen odnos z Julio.

Miyazaki: Navdih narave (r. Léo Favier)

Filmi Miyazakija že več kot petdeset let navdušujejo svet. Celovečerci, kot so Moj sosed Totoro, Princesa Mononoke, Čudežno potovanje in njegov zadnji film Fant in čaplja, so s svojimi nepozabnimi liki postali klasična dela svetovne kinematografije. Miyazakijevi, pogosto avtobiografski filmi hkrati opisujejo stanje sveta in družbena vrenja minulega stoletja, zapolnjenega z vojnami in ekološkimi katastrofami. V filmu odkrijemo Miyazakijevo življenje in njegovo delo, ki prevprašuje človekov odnos do narave in živih bitij.

Miyazaki: Navdih narave (r. Léo Favier)

Filmi Miyazakija že več kot petdeset let navdušujejo svet. Celovečerci, kot so Moj sosed Totoro, Princesa Mononoke, Čudežno potovanje in njegov zadnji film Fant in čaplja, so s svojimi nepozabnimi liki postali klasična dela svetovne kinematografije. Miyazakijevi, pogosto avtobiografski filmi hkrati opisujejo stanje sveta in družbena vrenja minulega stoletja, zapolnjenega z vojnami in ekološkimi katastrofami. V filmu odkrijemo Miyazakijevo življenje in njegovo delo, ki prevprašuje človekov odnos do narave in živih bitij.

Maldoror (r. Fabrice du Welz)

Paul je mlad in idealističen policist, ki išče odrešitev v spoštovanju zakona in reda, saj je odraščal v težkih razmerah – njegov oče je bil kaznjenec, mama pa prostitutka. A te spomine je že davno zakopal. Zdaj spretno krmari med službenimi ambicijami in veliko sicilijansko družino, ki ji pripada njegova zaročenka Gina. Ko se po skrivnostnem izginotju dveh deklet pridruži tajni operaciji z imenom Maldoror, ne sluti, da ga bo nova naloga povsem prevzela. Medtem ko preiskavo zloglasnega pedofila Marcela ogrozijo nesoglasja med policijo, žandarmerijo in kriminalističnim oddelkom, se Paul, razočaran nad neučinkovitostjo pravnega sistema, sam poda na lov za storilcem.

Maldoror (r. Fabrice du Welz)

Paul je mlad in idealističen policist, ki išče odrešitev v spoštovanju zakona in reda, saj je odraščal v težkih razmerah – njegov oče je bil kaznjenec, mama pa prostitutka. A te spomine je že davno zakopal. Zdaj spretno krmari med službenimi ambicijami in veliko sicilijansko družino, ki ji pripada njegova zaročenka Gina. Ko se po skrivnostnem izginotju dveh deklet pridruži tajni operaciji z imenom Maldoror, ne sluti, da ga bo nova naloga povsem prevzela. Medtem ko preiskavo zloglasnega pedofila Marcela ogrozijo nesoglasja med policijo, žandarmerijo in kriminalističnim oddelkom, se Paul, razočaran nad neučinkovitostjo pravnega sistema, sam poda na lov za storilcem.

Christy (r. Brendan Canty)

Sedemnajstletni Christy mora zapustiti rejniško družino v predmestju in se preseliti k svojemu starejšemu polbratu Shanu. Čeprav je prepričan, da je ta rešitev zgolj začasna, se kmalu udomači v novem okolju. Med delavsko populacijo si kljub temu, da je njegova družina na slabem glasu, najde nove prijatelje. Tudi po zaslugi striženja las! Shane, ki se znajde v očetovski vlogi, je odločen, da bo bratu zagotovil boljšo prihodnost.

Christy (r. Brendan Canty)

Sedemnajstletni Christy mora zapustiti rejniško družino v predmestju in se preseliti k svojemu starejšemu polbratu Shanu. Čeprav je prepričan, da je ta rešitev zgolj začasna, se kmalu udomači v novem okolju. Med delavsko populacijo si kljub temu, da je njegova družina na slabem glasu, najde nove prijatelje. Tudi po zaslugi striženja las! Shane, ki se znajde v očetovski vlogi, je odločen, da bo bratu zagotovil boljšo prihodnost.

Yugo Florida (r. Vladimir Tagić)

Zoran dela za srbsko resničnostno oddajo. Kronično je neprespan zaradi nočne izmene – tekmovalce nadzoruje, medtem ko spijo, da bi zaznal, če bi se v tem času po naključju zgodilo kaj zanimivega. Najbolj vznemirljiv del njegove službe je trenutek, ko na skrivaj vstopi v domovanje tekmovalcev in jim napolni hladilnik. Zjutraj se vrne v stanovanje, ki ga deli z zakajenim sostanovalcem, zaspi na kavču in se zvečer ponovno vrne na delovno mesto. V tej rutini obupano vztraja, vse dokler njegov godrnjavi, trmasti, odtujeni oče ne zboli.

Yugo Florida (r. Vladimir Tagić)

Zoran dela za srbsko resničnostno oddajo. Kronično je neprespan zaradi nočne izmene – tekmovalce nadzoruje, medtem ko spijo, da bi zaznal, če bi se v tem času po naključju zgodilo kaj zanimivega. Najbolj vznemirljiv del njegove službe je trenutek, ko na skrivaj vstopi v domovanje tekmovalcev in jim napolni hladilnik. Zjutraj se vrne v stanovanje, ki ga deli z zakajenim sostanovalcem, zaspi na kavču in se zvečer ponovno vrne na delovno mesto. V tej rutini obupano vztraja, vse dokler njegov godrnjavi, trmasti, odtujeni oče ne zboli.

Sestrica (r. Hafsia Herzi)

Srednješolka Fatima je najmlajša od treh hčera v družini. Ima fanta, s katerim se dobiva na skrivaj, vendar njuno razmerje nima srečnega konca. Fatima ima tudi agresivnejšo plat, ki pride na dan, ko jo sošolec okliče za lezbijko. Ti dogodki jo spodbudijo, da začne raziskovati svojo spolnost. Zateče se k spletnim zmenkarskim portalom, kjer se predstavlja kot Linda. Ko začne šolanje na univerzi v Parizu, se sooči z večno dilemo: Kako ostati zvesta sami sebi in obenem tistim delom lastne identitete, ki so v nasprotju z njeno notranjo resnico?

Sestrica (r. Hafsia Herzi)

Srednješolka Fatima je najmlajša od treh hčera v družini. Ima fanta, s katerim se dobiva na skrivaj, vendar njuno razmerje nima srečnega konca. Fatima ima tudi agresivnejšo plat, ki pride na dan, ko jo sošolec okliče za lezbijko. Ti dogodki jo spodbudijo, da začne raziskovati svojo spolnost. Zateče se k spletnim zmenkarskim portalom, kjer se predstavlja kot Linda. Ko začne šolanje na univerzi v Parizu, se sooči z večno dilemo: Kako ostati zvesta sami sebi in obenem tistim delom lastne identitete, ki so v nasprotju z njeno notranjo resnico?

Rojstnodnevna zabava (r. Miguel Ángel Jiménez)

Sredina sedemdesetih let prejšnjega stoletja na grškem otoku. Vplivni tajkun Marcos Timoleon, čigar življenjski slog spominja na Aristotela Onassisa, na lastnem otoku prireja razkošno in ekstravagantno rojstnodnevno zabavo za petindvajsetletno Sofijo, svojo hčerko in edino dedinjo. Marcos, navajen nadzorovati vse okoli sebe, želi na zabavi oznaniti pomembno odločitev. Ampak ko se zabava razživi in se zbrani gostje – med njimi mladi pisatelj Forster, načelni doktor Patrikios, general Marquis in Marcosova nekdanja žena – prepustijo dekadentnim nočnim užitkom, Sophia razkrije novico, ki ogrozi očetovo avtoriteto in ugled.

Rojstnodnevna zabava (r. Miguel Ángel Jiménez)

Sredina sedemdesetih let prejšnjega stoletja na grškem otoku. Vplivni tajkun Marcos Timoleon, čigar življenjski slog spominja na Aristotela Onassisa, na lastnem otoku prireja razkošno in ekstravagantno rojstnodnevno zabavo za petindvajsetletno Sofijo, svojo hčerko in edino dedinjo. Marcos, navajen nadzorovati vse okoli sebe, želi na zabavi oznaniti pomembno odločitev. Ampak ko se zabava razživi in se zbrani gostje – med njimi mladi pisatelj Forster, načelni doktor Patrikios, general Marquis in Marcosova nekdanja žena – prepustijo dekadentnim nočnim užitkom, Sophia razkrije novico, ki ogrozi očetovo avtoriteto in ugled.

Predsednikova torta (r. Hasan Hadi)

Tragikomična odisejada deklice, ki mora ob vsesplošnem pomanjkanju speči torto za rojstni dan Sadama Huseina, je letos v Cannesu odnesla nagrado občinstva in nagrado za najboljši prvenec v sklopu Štirinajst dni režiserjev.

Predsednikova torta (r. Hasan Hadi)

Tragikomična odisejada deklice, ki mora ob vsesplošnem pomanjkanju speči torto za rojstni dan Sadama Huseina, je letos v Cannesu odnesla nagrado občinstva in nagrado za najboljši prvenec v sklopu Štirinajst dni režiserjev.

Pozna slava (r. Kent Jones)

Premišljeno otožna drama, ki ob liku ostarelega pesnika, druščini mladih piscev in njihovi ekscentrični muzi ponuja romantično nostalgičen spomin na umetniško življenje v New Yorku sredi osemdesetih. Pozabljeni newyorški pesnik Ed Saxberger pred vrati svojega stanovanja naleti na oboževalca. Zagnani mladi pesnik Meyers ga povabi v literarni klub in Saxberg po rahlem oklevanju sprejme povabilo. Kmalu postane del druščine privilegiranih mladih piscev, ki se zbirajo po kavarnah in razkošnih stanovanjih ter se trudijo razpravljati o umetnosti in življenju.

Pozna slava (r. Kent Jones)

Premišljeno otožna drama, ki ob liku ostarelega pesnika, druščini mladih piscev in njihovi ekscentrični muzi ponuja romantično nostalgičen spomin na umetniško življenje v New Yorku sredi osemdesetih. Pozabljeni newyorški pesnik Ed Saxberger pred vrati svojega stanovanja naleti na oboževalca. Zagnani mladi pesnik Meyers ga povabi v literarni klub in Saxberg po rahlem oklevanju sprejme povabilo. Kmalu postane del druščine privilegiranih mladih piscev, ki se zbirajo po kavarnah in razkošnih stanovanjih ter se trudijo razpravljati o umetnosti in življenju.

Poti in vsakdanjik (r. Sho Miyake)

Li, na Japonskem živeča korejska pisateljica, piše scenarije za filme in televizijo. Ustvarjalno krizo skuša premagati z ubeseditvijo zgodbe o osamljenosti, ki si jo delita naključna neznanca. Tako v zaspanem obmorskem mestu spoznamo Natsua in Nagiso. On je prispel tja z namenom, da obišče družino, ona kar tako. Kot da bi želela, da ugašajoča poletna vročina, sunki vetra in bučanje oceana preglasijo njuno skrito bolečino. Nekaj mesecev pozneje Li pripotuje v majhen turistični kraj, odet v osupljivo snežno belino, ki jo želi ovekovečiti s fotoaparatom. Ker v hotelu ni nobene proste sobe, se napoti v nevpadljivo rustikalno gostilno, ki jo upravlja molčeči ločenec Benzo.

Poti in vsakdanjik (r. Sho Miyake)

Li, na Japonskem živeča korejska pisateljica, piše scenarije za filme in televizijo. Ustvarjalno krizo skuša premagati z ubeseditvijo zgodbe o osamljenosti, ki si jo delita naključna neznanca. Tako v zaspanem obmorskem mestu spoznamo Natsua in Nagiso. On je prispel tja z namenom, da obišče družino, ona kar tako. Kot da bi želela, da ugašajoča poletna vročina, sunki vetra in bučanje oceana preglasijo njuno skrito bolečino. Nekaj mesecev pozneje Li pripotuje v majhen turistični kraj, odet v osupljivo snežno belino, ki jo želi ovekovečiti s fotoaparatom. Ker v hotelu ni nobene proste sobe, se napoti v nevpadljivo rustikalno gostilno, ki jo upravlja molčeči ločenec Benzo.

Pesnik (r. Simón Mesa Soto)

Črna komedija o večnih razočaranjih in nepričakovanih prebliskih upanja na kolumbijskem pesniškem prizorišču. Pesnik Oscar Retrepo je bil v mladih letih razmeroma uspešen na literarni sceni, naslednjega koraka v karieri pa ni nikoli naredil. Zdaj, ko je presegel abrahama, še vedno živi pri mami in je odtujen od svoje hčerke. Življenje ga je vrglo v spiralo brezposelnosti, odvisnosti, norosti in depresije. Da bi preživel, mora opravljati delo učitelja, kar mu nikakor ni po godu. Ko pa se v razredu pojavi izjemno nadarjena pesnica, se mu ponudi nenadejana priložnost za nov začetek.

Pesnik (r. Simón Mesa Soto)

Črna komedija o večnih razočaranjih in nepričakovanih prebliskih upanja na kolumbijskem pesniškem prizorišču. Pesnik Oscar Retrepo je bil v mladih letih razmeroma uspešen na literarni sceni, naslednjega koraka v karieri pa ni nikoli naredil. Zdaj, ko je presegel abrahama, še vedno živi pri mami in je odtujen od svoje hčerke. Življenje ga je vrglo v spiralo brezposelnosti, odvisnosti, norosti in depresije. Da bi preživel, mora opravljati delo učitelja, kar mu nikakor ni po godu. Ko pa se v razredu pojavi izjemno nadarjena pesnica, se mu ponudi nenadejana priložnost za nov začetek.

Nerazrešeni detajl (r. Daniel Hendler)

Med begom pred kolegi, ki ga preganjajo, argentinski policist Santiago prečka mejo z Urugvajem. Da bi preživel, svojo uniformo izkoristi za pregledovanje regionalnih stojnic s hrano, kjer preizkuša mlečne izdelke in narezke, hkrati pa poskuša med domačini ostati neopažen. Brez denarja in strehe nad glavo, a z veliko dobrote in domiselnosti si začne ustvarjati novo življenje, pri čemer mu pomagajo lokalni prebivalci, ki jih sreča na poti.

Nerazrešeni detajl (r. Daniel Hendler)

Med begom pred kolegi, ki ga preganjajo, argentinski policist Santiago prečka mejo z Urugvajem. Da bi preživel, svojo uniformo izkoristi za pregledovanje regionalnih stojnic s hrano, kjer preizkuša mlečne izdelke in narezke, hkrati pa poskuša med domačini ostati neopažen. Brez denarja in strehe nad glavo, a z veliko dobrote in domiselnosti si začne ustvarjati novo življenje, pri čemer mu pomagajo lokalni prebivalci, ki jih sreča na poti.

Modra sled (r. Gabriel Mascaro)

Tereza je vse življenje preživela v majhnem industrijskem mestecu sredi Amazonije. Ker je dopolnila 77 let in izpolnila pogoje za upokojitev, prejme uradno obvestilo, da se mora preseliti v posebno stanovanjsko naselje, namenjeno starejšim. Reklamni panoji izolirano kolonijo sicer predstavljajo kot raj za upokojence, a Tereza temu ne nasede. Še vedno polna življenja bi rada po svoje izkoristila leta, ki so ji še preostala; še zlasti rada bi videla kraje, ki si jih je od nekdaj želela obiskati.

Modra sled (r. Gabriel Mascaro)

Tereza je vse življenje preživela v majhnem industrijskem mestecu sredi Amazonije. Ker je dopolnila 77 let in izpolnila pogoje za upokojitev, prejme uradno obvestilo, da se mora preseliti v posebno stanovanjsko naselje, namenjeno starejšim. Reklamni panoji izolirano kolonijo sicer predstavljajo kot raj za upokojence, a Tereza temu ne nasede. Še vedno polna življenja bi rada po svoje izkoristila leta, ki so ji še preostala; še zlasti rada bi videla kraje, ki si jih je od nekdaj želela obiskati.

Kaj Marielle ve (r. Frédéric Hambalek)

Julia in Tobias se zdita popoln par. A vse se spremeni z nedolžno klofuto, ki v šoli doleti njuno odraščajočo hčerko. Ta namreč povzroči, da Marielle telepatsko vidi in sliši vse, kar počneta njuna starša. Neprestano. To pomeni, da sliši vse njune zaupne pogovore, vidi seksualne aktivnosti in lahko razkrije medsebojne laži. Starša sprva mislita, da se Marielle pretvarja, a ko spoznata, da govori resnico, se trudita na vse načine vplivati na to, kaj bo razkrila.

Kaj Marielle ve (r. Frédéric Hambalek)

Julia in Tobias se zdita popoln par. A vse se spremeni z nedolžno klofuto, ki v šoli doleti njuno odraščajočo hčerko. Ta namreč povzroči, da Marielle telepatsko vidi in sliši vse, kar počneta njuna starša. Neprestano. To pomeni, da sliši vse njune zaupne pogovore, vidi seksualne aktivnosti in lahko razkrije medsebojne laži. Starša sprva mislita, da se Marielle pretvarja, a ko spoznata, da govori resnico, se trudita na vse načine vplivati na to, kaj bo razkrila.

DJ Ahmet (r. Georgi M. Unkovski)

Z nalezljivimi ritmi prepojena topla komična drama o petnajstletnem pastirju iz odmaknjene makedonske vasice, ki se s svojo strastjo do elektronske plesne glasbe zoperstavi konservativni vaški skupnosti. Ahmet je petnajstleten fant iz odročne joruške vasi Kozalia v Severni Makedoniji. Z mlajšim bratom Naimom, ki vse od materine smrti ni spregovoril niti besede, odrašča razpet med pričakovanji svojega očeta in konservativnimi, religiozno pogojenimi normami izolirane vaške skupnosti, ki nikakor niso naklonjene njegovi neusahljivi strasti do elektronske glasbe.

DJ Ahmet (r. Georgi M. Unkovski)

Z nalezljivimi ritmi prepojena topla komična drama o petnajstletnem pastirju iz odmaknjene makedonske vasice, ki se s svojo strastjo do elektronske plesne glasbe zoperstavi konservativni vaški skupnosti. Ahmet je petnajstleten fant iz odročne joruške vasi Kozalia v Severni Makedoniji. Z mlajšim bratom Naimom, ki vse od materine smrti ni spregovoril niti besede, odrašča razpet med pričakovanji svojega očeta in konservativnimi, religiozno pogojenimi normami izolirane vaške skupnosti, ki nikakor niso naklonjene njegovi neusahljivi strasti do elektronske glasbe.

Božanska komedija (r. Ali Asgari)

Bahram je 40-letni iranski režiser, ki je vse svoje filme posnel v turško-azerbajdžanskem jeziku, a nobeden od njih zaradi cenzorskih pravil ni bil prikazan v njegovi domovini. Ko ministrstvo za kulturo zavrne tudi njegov zadnji projekt, se Bahram odloči za skrajno potezo. Skupaj s producentko, ki se nikoli ne obotavlja izreči, kar misli, se z vespo odpravita na drzno misijo: film bosta pokazala iranskemu občinstvu, pa naj stane, kar hoče! Zaobiti bosta morala vladno cenzuro ter se spopasti z absurdno birokracijo in lastnimi dvomi, pri tem pa jima kokain, ki z drona pade v njune roke, ter samozvani prerok, ki ga pobereta na poti, nista v prav nobeno pomoč.

Božanska komedija (r. Ali Asgari)

Bahram je 40-letni iranski režiser, ki je vse svoje filme posnel v turško-azerbajdžanskem jeziku, a nobeden od njih zaradi cenzorskih pravil ni bil prikazan v njegovi domovini. Ko ministrstvo za kulturo zavrne tudi njegov zadnji projekt, se Bahram odloči za skrajno potezo. Skupaj s producentko, ki se nikoli ne obotavlja izreči, kar misli, se z vespo odpravita na drzno misijo: film bosta pokazala iranskemu občinstvu, pa naj stane, kar hoče! Zaobiti bosta morala vladno cenzuro ter se spopasti z absurdno birokracijo in lastnimi dvomi, pri tem pa jima kokain, ki z drona pade v njune roke, ter samozvani prerok, ki ga pobereta na poti, nista v prav nobeno pomoč.

Botanik (r. Jing Yi)

V majhni vasici v odročni dolini na severni meji kitajske pokrajine Šindžjang osamljeni kazahstanski deček Arsin, ki živi z babico, obuja bledeče spomine na svojo družino. Zdi se, da mu edino uteho dajejo rastline s svojo lepoto in spokojnostjo. Tudi prihod živahne Meiyu iz plemena Han je zanj kot odkritje nenavadne rastline, ki je še nikoli ni videl. Mladenka mu prinaša tolažbo in novo vznemirjenje. Skupaj preživljata dneve in rasteta kot dve različni vrsti, ukoreninjeni na skupnem koščku sveta – v dolini, ki se zdi kot brezkončen ocean. Nekega dne pa Arsin izve, da se bo Meiyu preselila v skoraj pet tisoč kilometrov oddaljeni Šanghaj. To pomeni, da bo ponovno ostal sam v tišini krhkega sveta, ki je bil nekoč njun.

Botanik (r. Jing Yi)

V majhni vasici v odročni dolini na severni meji kitajske pokrajine Šindžjang osamljeni kazahstanski deček Arsin, ki živi z babico, obuja bledeče spomine na svojo družino. Zdi se, da mu edino uteho dajejo rastline s svojo lepoto in spokojnostjo. Tudi prihod živahne Meiyu iz plemena Han je zanj kot odkritje nenavadne rastline, ki je še nikoli ni videl. Mladenka mu prinaša tolažbo in novo vznemirjenje. Skupaj preživljata dneve in rasteta kot dve različni vrsti, ukoreninjeni na skupnem koščku sveta – v dolini, ki se zdi kot brezkončen ocean. Nekega dne pa Arsin izve, da se bo Meiyu preselila v skoraj pet tisoč kilometrov oddaljeni Šanghaj. To pomeni, da bo ponovno ostal sam v tišini krhkega sveta, ki je bil nekoč njun.

Bog ne bo pomagal (r. Hana Jušić)

Pred stotimi leti v eno od osamljenih gorskih naselbin prispe Čilenka Teresa, ki trdi, da je vdova enega od tamkajšnjih prebivalcev, ki se je pred leti izselil. Najprej spozna Mileno, ki s puško brani hišo pred neznanci, saj moški iz vasi v gorah pasejo ovce. Ženski se spoprijateljita, Milenin brat Nikola pa se v skrivnostno tujko sčasoma zaljubi. Vsi trije se odpravijo iskat najstarejšega brata in poglavarja klana Ilijo. Ko Nikola izrazi željo, da bi se poročil s Tereso, privrejo na dan nasprotja znotraj konservativne vaške skupnosti. Še posebej, ker Teresa s svojo prisotnostjo (in drugačnostjo) nehote postane navdih tamkajšnjim ženam.

Bog ne bo pomagal (r. Hana Jušić)

Pred stotimi leti v eno od osamljenih gorskih naselbin prispe Čilenka Teresa, ki trdi, da je vdova enega od tamkajšnjih prebivalcev, ki se je pred leti izselil. Najprej spozna Mileno, ki s puško brani hišo pred neznanci, saj moški iz vasi v gorah pasejo ovce. Ženski se spoprijateljita, Milenin brat Nikola pa se v skrivnostno tujko sčasoma zaljubi. Vsi trije se odpravijo iskat najstarejšega brata in poglavarja klana Ilijo. Ko Nikola izrazi željo, da bi se poročil s Tereso, privrejo na dan nasprotja znotraj konservativne vaške skupnosti. Še posebej, ker Teresa s svojo prisotnostjo (in drugačnostjo) nehote postane navdih tamkajšnjim ženam.

Prestopnika (r. Rodrigo Moreno)

Moran in Roman sta običajna bančna uslužbenca, ki se sprašujeta, ali v življenju obstaja še kaj več kot zgolj rutinsko delo. Moran nekega večera prizna, da je ukradel šeststo petdeset tisoč dolarjev, kar je dvakrat toliko, kot bi z rednim delom zaslužil do upokojitve. Zdaj se namerava predati policiji, a še pred tem Romanu ponudi polovico denarja, če bi ga zanj skril, dokler ne pride iz zapora. Njuno hrepenenje po boljšem življenu s tem dogodkom dobi nenaden in vznemirljiv obrat.

Prestopnika (r. Rodrigo Moreno)

Moran in Roman sta običajna bančna uslužbenca, ki se sprašujeta, ali v življenju obstaja še kaj več kot zgolj rutinsko delo. Moran nekega večera prizna, da je ukradel šeststo petdeset tisoč dolarjev, kar je dvakrat toliko, kot bi z rednim delom zaslužil do upokojitve. Zdaj se namerava predati policiji, a še pred tem Romanu ponudi polovico denarja, če bi ga zanj skril, dokler ne pride iz zapora. Njuno hrepenenje po boljšem življenu s tem dogodkom dobi nenaden in vznemirljiv obrat.

Velika požrtija (r. Marco Ferreri)

Pilot Marcello, televizijski voditelj Michel, vrhunski kuhar Ugo in sodnik Philippe so štirje moški v zrelih letih, ki so v življenju dosegli vse, zato jim ostaja le še dolgčas. Tako se nekega dne umaknejo v razpadajočo vilo na obrobju Pariza, da bi se v orgiji mesenih in gurmanskih užitkov nažrli do smrti. Groteskno komedijo, usmerjeno k še zadnjemu orgazmu pred usodno prebavo, prekinjajo gromki prdci, prizori prenajedanja in orgije, ki nastavljajo ogledalo požrešnosti sodobne potrošniške družbe.

Velika požrtija (r. Marco Ferreri)

Pilot Marcello, televizijski voditelj Michel, vrhunski kuhar Ugo in sodnik Philippe so štirje moški v zrelih letih, ki so v življenju dosegli vse, zato jim ostaja le še dolgčas. Tako se nekega dne umaknejo v razpadajočo vilo na obrobju Pariza, da bi se v orgiji mesenih in gurmanskih užitkov nažrli do smrti. Groteskno komedijo, usmerjeno k še zadnjemu orgazmu pred usodno prebavo, prekinjajo gromki prdci, prizori prenajedanja in orgije, ki nastavljajo ogledalo požrešnosti sodobne potrošniške družbe.

In to v ponedeljek zjutraj (r. Luigi Comencini)

Alois Kessel je pri svojem delu marljiv in natančen. Delo pogosto nosi domov tudi ob vikendih, dokler se nekega ponedeljka med vožnjo v službo ne vpraša, zakaj. Nenadoma začuti željo po osvoboditvi izpod jarma ustaljene rutine, zato se odpelje do najbližje trgovine z igračami in poskuša ponovno odkriti svoje izgubljeno otroštvo. Njegovi sodelavci mislijo, da se mu je zmešalo, zato zahtevajo zdravniški pregled njegovega duševnega stanja.

In to v ponedeljek zjutraj (r. Luigi Comencini)

Alois Kessel je pri svojem delu marljiv in natančen. Delo pogosto nosi domov tudi ob vikendih, dokler se nekega ponedeljka med vožnjo v službo ne vpraša, zakaj. Nenadoma začuti željo po osvoboditvi izpod jarma ustaljene rutine, zato se odpelje do najbližje trgovine z igračami in poskuša ponovno odkriti svoje izgubljeno otroštvo. Njegovi sodelavci mislijo, da se mu je zmešalo, zato zahtevajo zdravniški pregled njegovega duševnega stanja.

Praznik (r. George Cukor)

Ko svobodnjaški Johnny Case med počitnicami spozna premožno Julio, se z njo kmalu zaroči. Toda vstop v njeno aristokratsko družino ga preseneti – razkošje, nove družbene obveznosti in natančno določene družbene poti hitro trčijo ob njegovo vizijo brezdelnega »prazničnega« življenja. Julijin strogi oče je naravnost zgrožen nad pomanjkanjem ambicije pri bodočem zetu. Johnny tako edino zaveznico najde v Julijini uporniški sestri, črni ovci družine Lindi.

Praznik (r. George Cukor)

Ko svobodnjaški Johnny Case med počitnicami spozna premožno Julio, se z njo kmalu zaroči. Toda vstop v njeno aristokratsko družino ga preseneti – razkošje, nove družbene obveznosti in natančno določene družbene poti hitro trčijo ob njegovo vizijo brezdelnega »prazničnega« življenja. Julijin strogi oče je naravnost zgrožen nad pomanjkanjem ambicije pri bodočem zetu. Johnny tako edino zaveznico najde v Julijini uporniški sestri, črni ovci družine Lindi.

Aleluja, zabušant sem (r. Lewis Milestone)

Bumper je newyorški brezdomec, ki verjame, da je svoboda pomembnejša od denarja in materialnih dobrin. Nekega dne pa reši premožno June, se vanjo zaljubi in se nenadoma znajde v v svetu, povsem drugačnem od svojega dotedanjega uličnega obstoja. Film skozi lahkotno zgodbo odpira pereča vprašanja velike gospodarske krize, kot so brezposelnost, razredna neenakost in iskanje smisla v negotovih časih.

Aleluja, zabušant sem (r. Lewis Milestone)

Bumper je newyorški brezdomec, ki verjame, da je svoboda pomembnejša od denarja in materialnih dobrin. Nekega dne pa reši premožno June, se vanjo zaljubi in se nenadoma znajde v v svetu, povsem drugačnem od svojega dotedanjega uličnega obstoja. Film skozi lahkotno zgodbo odpira pereča vprašanja velike gospodarske krize, kot so brezposelnost, razredna neenakost in iskanje smisla v negotovih časih.

Alișveriș (r. Vasile Todinca)

Brezposelna Tatiana se preživlja s prodajo osebnih stvari. Da obdrži streho nad glavo, bo danes morda morala prodati del lastnega telesa.

Alișveriș (r. Vasile Todinca)

Brezposelna Tatiana se preživlja s prodajo osebnih stvari. Da obdrži streho nad glavo, bo danes morda morala prodati del lastnega telesa.

Pomaranča iz Jaffe (r. Mohammed Almughanni)

Mladi Palestinec Mohamed obupano išče taksi, ki bi ga peljal skozi mejni prehod, saj ga na izraelski strani čaka mama. Na nadzorni točki voznik Faruk ugotovi, da Mohamedu že prej ni uspelo prečkati meje.

Pomaranča iz Jaffe (r. Mohammed Almughanni)

Mladi Palestinec Mohamed obupano išče taksi, ki bi ga peljal skozi mejni prehod, saj ga na izraelski strani čaka mama. Na nadzorni točki voznik Faruk ugotovi, da Mohamedu že prej ni uspelo prečkati meje.

Kismet (r. Žiga Virc)

Ker se bo starejša sestra poročila in odšla zdoma, enajstletna Milena iz strahu, da bo izgubila najpomembnejšo osebo svojega življenja, kljubovalno izbruhne.

Kismet (r. Žiga Virc)

Ker se bo starejša sestra poročila in odšla zdoma, enajstletna Milena iz strahu, da bo izgubila najpomembnejšo osebo svojega življenja, kljubovalno izbruhne.

Nezaželene vezi (r. Pavel Mozhar)

Na ulicah svojega berlinskega okrožja filmski ustvarjalec beloruskih korenin raziskuje sistematičnost ruskih in beloruskih vojnih zločinov v Ukrajini, ob presojanju lastne odgovornosti za to vojno

Nezaželene vezi (r. Pavel Mozhar)

Na ulicah svojega berlinskega okrožja filmski ustvarjalec beloruskih korenin raziskuje sistematičnost ruskih in beloruskih vojnih zločinov v Ukrajini, ob presojanju lastne odgovornosti za to vojno

Ni boga ni očeta (r. Paul Kermarec)

Mladenič razvije intimno razmerje z medmrežjem. V odsotnosti očetovskega lika najde nepričakovanega mentorja v Googlu. Ob brisanju meja med resničnim in navideznim algoritem postane veliko več kot zgolj iskalnik.

Ni boga ni očeta (r. Paul Kermarec)

Mladenič razvije intimno razmerje z medmrežjem. V odsotnosti očetovskega lika najde nepričakovanega mentorja v Googlu. Ob brisanju meja med resničnim in navideznim algoritem postane veliko več kot zgolj iskalnik.

En aplavz za smrt (r. Stephen Irwin)

Nadrealistično, abstraktno potovanje skozi niz morilskih sanj, v katerih Smrt prevzame osrednjo vlogo, brezoblični gledalci pa ploskajo neizogibnemu.

En aplavz za smrt (r. Stephen Irwin)

Nadrealistično, abstraktno potovanje skozi niz morilskih sanj, v katerih Smrt prevzame osrednjo vlogo, brezoblični gledalci pa ploskajo neizogibnemu.

Veseli me, da si zdaj mrtev (r. Tawfeek Barhom)

Brata se vrneta na otok svojega otroštva, kjer ju zakopane skrivnosti in napeto ozračje prisilijo, da se soočita s skupno temno preteklostjo.

Veseli me, da si zdaj mrtev (r. Tawfeek Barhom)

Brata se vrneta na otok svojega otroštva, kjer ju zakopane skrivnosti in napeto ozračje prisilijo, da se soočita s skupno temno preteklostjo.

Eksplodirajoče dekle (r. Caroline Poggi)

Zadnje tri mesece Candice vsak dan eksplodira, včasih tudi dva- do trikrat dnevno, njen rekord pa je sedemkrat. Do sedaj jo je razneslo že 192-krat.

Eksplodirajoče dekle (r. Caroline Poggi)

Zadnje tri mesece Candice vsak dan eksplodira, včasih tudi dva- do trikrat dnevno, njen rekord pa je sedemkrat. Do sedaj jo je razneslo že 192-krat.

Pobeg skozi kukavičje gnezdo (r. Nikola Ilić)

Vojak, ki to ni želel biti, se odloči, da nikoli ne bo pritisnil na sprožilca. Zaradi uporništva pristane v vojaškem zaporu. Da bi se izognil fronti, hlini duševno bolezen. V norišnici domačega Beograda pristane prav na dan, ko NATO začne bombardirati državo.

Pobeg skozi kukavičje gnezdo (r. Nikola Ilić)

Vojak, ki to ni želel biti, se odloči, da nikoli ne bo pritisnil na sprožilca. Zaradi uporništva pristane v vojaškem zaporu. Da bi se izognil fronti, hlini duševno bolezen. V norišnici domačega Beograda pristane prav na dan, ko NATO začne bombardirati državo.

Genealogija nasilja (r. Mohamed Bourouissa)

Mladenič s svojim dekletom sedi v avtu. Policista v neoznačenem avtu se ustavita, da bi opravila rutinsko preverjanje identitete. Ko izstopi, ga pred očmi osuplega dekleta metodično pretipata.

Genealogija nasilja (r. Mohamed Bourouissa)

Mladenič s svojim dekletom sedi v avtu. Policista v neoznačenem avtu se ustavita, da bi opravila rutinsko preverjanje identitete. Ko izstopi, ga pred očmi osuplega dekleta metodično pretipata.

Rhoda (r. Alex Lawther)

Po letih samskega življenja Rhoda odda sobo podnajemniku, vendar sprememba poruši ravnovesje njenega doma.

Rhoda (r. Alex Lawther)

Po letih samskega življenja Rhoda odda sobo podnajemniku, vendar sprememba poruši ravnovesje njenega doma.

Silent Panorama (r. Nicolas Piret)

Dva šotorista zvoki narave zvabijo v prečenje neobljudene krajine z ročno svetilko. Ta naravni svet, dom tihe, domala nevidne, a vseeno močno prisotne favne, oživljajo pokljanje, kapljanje in drugi zvoki.

Silent Panorama (r. Nicolas Piret)

Dva šotorista zvoki narave zvabijo v prečenje neobljudene krajine z ročno svetilko. Ta naravni svet, dom tihe, domala nevidne, a vseeno močno prisotne favne, oživljajo pokljanje, kapljanje in drugi zvoki.

Apocalypse (r. Benoit Méry)

V osrčju Hellfesta, največjega francoskega metal festivala, glasba postopoma prevzame metalce.

Apocalypse (r. Benoit Méry)

V osrčju Hellfesta, največjega francoskega metal festivala, glasba postopoma prevzame metalce.

Prekinitev ognja (r. Jakob Krese )

Hazira je preživela Srebrenico. Po 29 letih v svoji državi še vedno biva v begunskem taborišču. S pomočjo črnega humorja in tihega upora se Hazira spopada s travmo vojne, ki še naprej zaznamuje njeno življenje.

Prekinitev ognja (r. Jakob Krese )

Hazira je preživela Srebrenico. Po 29 letih v svoji državi še vedno biva v begunskem taborišču. S pomočjo črnega humorja in tihega upora se Hazira spopada s travmo vojne, ki še naprej zaznamuje njeno življenje.

Klic siren (r. Gianluigi Toccafondo)

V osrčju morskega dna, med skalami in koralami, valovijo prvobitne morske alge, vzgibane v zamolklem zvoku nemirnih morskih tokov. Tam zgoraj, na vodni gladini, se je pravkar pojavilo nekaj izjemnega: glas. Tako mehak in zapeljiv, neprimerljiv z vsem, slišanim doslej.

Klic siren (r. Gianluigi Toccafondo)

V osrčju morskega dna, med skalami in koralami, valovijo prvobitne morske alge, vzgibane v zamolklem zvoku nemirnih morskih tokov. Tam zgoraj, na vodni gladini, se je pravkar pojavilo nekaj izjemnega: glas. Tako mehak in zapeljiv, neprimerljiv z vsem, slišanim doslej.

Grške marelice (r. Jan Krevatin)

Mladenič Mak med nočno izmeno na bencinski postaji sreča voznico tovornjaka Nado. Zaradi skupnih makedonskih korenin med njima vznikne vez. Med tiho poletno nočjo eden v drugem najdeta zatočišče pred lastno osamljenostjo.

Grške marelice (r. Jan Krevatin)

Mladenič Mak med nočno izmeno na bencinski postaji sreča voznico tovornjaka Nado. Zaradi skupnih makedonskih korenin med njima vznikne vez. Med tiho poletno nočjo eden v drugem najdeta zatočišče pred lastno osamljenostjo.

Loynes (r. Dorian Jespers)

Kafkovska sodna drama, umeščena v Liverpool 19. stoletja, pripoveduje o sojenju mrtvecu brez imena in preteklosti. Na absurdnem procesu se je zbralo na desetine ljudi – morda za izvršitev pravice.

Loynes (r. Dorian Jespers)

Kafkovska sodna drama, umeščena v Liverpool 19. stoletja, pripoveduje o sojenju mrtvecu brez imena in preteklosti. Na absurdnem procesu se je zbralo na desetine ljudi – morda za izvršitev pravice.

Dan za savno (r. Anna Hints, Tushar Prakash )

Film povabi v svet južnoestonskih moških, ki po napornem delavniku obiščejo temačen in intimen prostor dimne savne. Pod njihovo trdo zunanjostjo se skriva želja po povezovanju, ovita v tančico skrivnosti.

Dan za savno (r. Anna Hints, Tushar Prakash )

Film povabi v svet južnoestonskih moških, ki po napornem delavniku obiščejo temačen in intimen prostor dimne savne. Pod njihovo trdo zunanjostjo se skriva želja po povezovanju, ovita v tančico skrivnosti.

Preprost člouk in konec sveta (r. Ester Ivakič)

Vampirki iz Oklahome se skozi podalpsko krajino in ljubljansko blokovsko naselje odpravita na zadnjo pot.

Preprost člouk in konec sveta (r. Ester Ivakič)

Vampirki iz Oklahome se skozi podalpsko krajino in ljubljansko blokovsko naselje odpravita na zadnjo pot.

Magični grad je tu (r. Ester Ivakič)

Magični grad je tu.

Magični grad je tu (r. Ester Ivakič)

Magični grad je tu.

Okrog obrnjen zrak (r. Ester Ivakič)

Deklica živi v roza hiši. Ko njena roza hiša eksplodira, gre na pot poiskat novo.

Okrog obrnjen zrak (r. Ester Ivakič)

Deklica živi v roza hiši. Ko njena roza hiša eksplodira, gre na pot poiskat novo.

Vse, kar ti hočem povedati s telepatskimi signali, ko me ne poslušaš (r. Ester Ivakič)

Vedno se lahko prenovimo, ampak drevesa in kozlički bodo ostali in počakali na nove stvari.

Vse, kar ti hočem povedati s telepatskimi signali, ko me ne poslušaš (r. Ester Ivakič)

Vedno se lahko prenovimo, ampak drevesa in kozlički bodo ostali in počakali na nove stvari.

Assunta (r. Ester Ivakič)

Daleč stran od vasi in drugih ljudi, štiristo sunkov vetra stran, se Marija in Drevo trudita pomagati umirajoči prijateljici Kirny. Da bi ji Marija olajšala muke, Kirny spomni na njenega pokojnega psička Rexija in ji tako pričara lepšo idejo o onstranstvu. (BSF)

Assunta (r. Ester Ivakič)

Daleč stran od vasi in drugih ljudi, štiristo sunkov vetra stran, se Marija in Drevo trudita pomagati umirajoči prijateljici Kirny. Da bi ji Marija olajšala muke, Kirny spomni na njenega pokojnega psička Rexija in ji tako pričara lepšo idejo o onstranstvu. (BSF)

Srdohrd (r. Ester Ivakič)

Jelena in Jastog se pred vojno zatečeta v hribe, kjer se pripravljata na usodno soočenje s strašljivo prikaznijo iz Jeleninega otroštva in igrata badminton. Ker v gorah nikoli nisi sam, kmalu dobita družbo. (BSF)

Srdohrd (r. Ester Ivakič)

Jelena in Jastog se pred vojno zatečeta v hribe, kjer se pripravljata na usodno soočenje s strašljivo prikaznijo iz Jeleninega otroštva in igrata badminton. Ker v gorah nikoli nisi sam, kmalu dobita družbo. (BSF)

Krdelo (r. Marko Jukić)

Andrija vodi skupino gasilcev pri čiščenju pogorišča, a ogenj ni njegova največja skrb.

Krdelo (r. Marko Jukić)

Andrija vodi skupino gasilcev pri čiščenju pogorišča, a ogenj ni njegova največja skrb.

Nekega dne se bo zgodilo nekaj strašnega (r. Dalija Dozet)

Mašin vsakdanjik, prežet s skrbjo za bolno mamo in naključnimi izbruhi ustvarjalnosti, nenadoma prekine novica o smrti neznanega moškega.

Nekega dne se bo zgodilo nekaj strašnega (r. Dalija Dozet)

Mašin vsakdanjik, prežet s skrbjo za bolno mamo in naključnimi izbruhi ustvarjalnosti, nenadoma prekine novica o smrti neznanega moškega.

Arka (r. Mladen Stanić)

13-letnik iz stroge družine ob svojem prvem uporniškem dejanju – špricanju šole s simpatijo – preživi dan, ki postavi pod vprašaj vse, v kar doslej verjel.

Arka (r. Mladen Stanić)

13-letnik iz stroge družine ob svojem prvem uporniškem dejanju – špricanju šole s simpatijo – preživi dan, ki postavi pod vprašaj vse, v kar doslej verjel.

Flek (r. Sara Alavanić)

Flek se potika po zanikrnih stanovanjih sosedov. Včasih vozi rolko. Druži se z duševno zaostalim sosedom, ki ima v stanovanju prašiča. Kmalu se zave, da je to njegov edini prijatelj.

Flek (r. Sara Alavanić)

Flek se potika po zanikrnih stanovanjih sosedov. Včasih vozi rolko. Druži se z duševno zaostalim sosedom, ki ima v stanovanju prašiča. Kmalu se zave, da je to njegov edini prijatelj.

Zof (r. Rino Barbir)

Patološka ljubosumnost vodi Zofa v nerazumno, celo psihotično vedenje. Ko ga zapusti punca, se še bolj zbliža s svojo psico. Zofov odnos do psa odraža njegovo vedenje do ljudi, ki so mu najbližji.

Zof (r. Rino Barbir)

Patološka ljubosumnost vodi Zofa v nerazumno, celo psihotično vedenje. Ko ga zapusti punca, se še bolj zbliža s svojo psico. Zofov odnos do psa odraža njegovo vedenje do ljudi, ki so mu najbližji.

Ne spodobi se plesati na grobu (r. Ana Šiškov)

Medtem ko Lučana, njena mama in brat pripravljajo hišo pokojne babice za sezono, se Lučana trudi pridobiti materino ljubezen. Njena prizadevanja so zaman, saj ne more spremeniti tega, kar ima med nogami.

Ne spodobi se plesati na grobu (r. Ana Šiškov)

Medtem ko Lučana, njena mama in brat pripravljajo hišo pokojne babice za sezono, se Lučana trudi pridobiti materino ljubezen. Njena prizadevanja so zaman, saj ne more spremeniti tega, kar ima med nogami.

Ni zima za komarje (r. Josip Jukić, Klara Šovagović)

V Zagrebu se bliža konec leta 2021. Triintridesetletni Karlo živi v stanovanju svoje matere v centru mesta, dela na daljavo in se občasno druži s prijatelji.

Ni zima za komarje (r. Josip Jukić, Klara Šovagović)

V Zagrebu se bliža konec leta 2021. Triintridesetletni Karlo živi v stanovanju svoje matere v centru mesta, dela na daljavo in se občasno druži s prijatelji.

Skummy (r. Saša Postić)

Tridesetletni Petar ukrade avto, da bi sodeloval v nezakoniti nočni dirki. Vendar zaradi toksičnega ljubečega odnosa z mamo in lastnih iluzij o resničnosti je kraja še njegov najmanjši problem.

Skummy (r. Saša Postić)

Tridesetletni Petar ukrade avto, da bi sodeloval v nezakoniti nočni dirki. Vendar zaradi toksičnega ljubečega odnosa z mamo in lastnih iluzij o resničnosti je kraja še njegov najmanjši problem.

Prava resnica o pretepu (r. Andrea Slaviček)

Najstnica Lena pripoveduje resnično zgodbo o velikem pretepu. Toda česa nam ne pove?

Prava resnica o pretepu (r. Andrea Slaviček)

Najstnica Lena pripoveduje resnično zgodbo o velikem pretepu. Toda česa nam ne pove?

Nizka trava (r. David Gašo)

Zgodnji poletni večer. Otroci se igrajo skrivalnice; mlad oče preživi večer z otrokom nekoga drugega; starec čaka na klic; prihodnost prijateljstva je ogrožena. Igra se konča, ko se iz trave začnejo dvigati komarji.

Nizka trava (r. David Gašo)

Zgodnji poletni večer. Otroci se igrajo skrivalnice; mlad oče preživi večer z otrokom nekoga drugega; starec čaka na klic; prihodnost prijateljstva je ogrožena. Igra se konča, ko se iz trave začnejo dvigati komarji.

Kakor vam drago (r. Zoltán Huszárik )

Zagoneten, strašljiv in občasno morbidno duhovit film na presečišču dokumentarnega in eksperimentalnega filma obdeluje temo pokopališč, smrti, načina žalovanja in še česa. Ker je smrt lahko tudi erotična, režiser vpelje nekaj simbolnih postavk na to temo.

Kakor vam drago (r. Zoltán Huszárik )

Zagoneten, strašljiv in občasno morbidno duhovit film na presečišču dokumentarnega in eksperimentalnega filma obdeluje temo pokopališč, smrti, načina žalovanja in še česa. Ker je smrt lahko tudi erotična, režiser vpelje nekaj simbolnih postavk na to temo.

Poklon starkam (r. Zoltán Huszárik )

Hvalnica postaranim ženskam s podeželja, povečini vdovam, in njihovemu delovnemu vsakdanu. Življenje jim ni prizanašalo, arhivski posnetki z bojišč prve svetovne vojne sugerirajo, da so že v mladosti ostale brez svojih mož.

Poklon starkam (r. Zoltán Huszárik )

Hvalnica postaranim ženskam s podeželja, povečini vdovam, in njihovemu delovnemu vsakdanu. Življenje jim ni prizanašalo, arhivski posnetki z bojišč prve svetovne vojne sugerirajo, da so že v mladosti ostale brez svojih mož.

Capriccio (r. Zoltán Huszárik )

Globoko metaforični, nadrealni in igrivi eksperimentalni film vzpostavi »dialog« med naravo, opustelo zimsko krajino in človeško domišljijo. Snežaki vladajo zimski krajini v vseh mogočih inkarnacijah.

Capriccio (r. Zoltán Huszárik )

Globoko metaforični, nadrealni in igrivi eksperimentalni film vzpostavi »dialog« med naravo, opustelo zimsko krajino in človeško domišljijo. Snežaki vladajo zimski krajini v vseh mogočih inkarnacijah.

Elegija (r. Zoltán Huszárik )

Elegija o konju. Film prikaže razmerje med živaljo in človekom, od »romantičnih« časov, ko je konj človeku pomenil prijatelja, pomočnika pri delu, partnerja v uživanju oziroma rekreaciji, do moderne dobe, ko se njuno razmerje zavoljo industrializacije očitno prekinja.

Elegija (r. Zoltán Huszárik )

Elegija o konju. Film prikaže razmerje med živaljo in človekom, od »romantičnih« časov, ko je konj človeku pomenil prijatelja, pomočnika pri delu, partnerja v uživanju oziroma rekreaciji, do moderne dobe, ko se njuno razmerje zavoljo industrializacije očitno prekinja.

Groteska (r. Zoltán Huszárik )

Abstraktna groteska o umetniku, ki na potovanju z vlakom na hrbtu nosi lastni portret.

Groteska (r. Zoltán Huszárik )

Abstraktna groteska o umetniku, ki na potovanju z vlakom na hrbtu nosi lastni portret.