Live preview settings:
Examples:
Special notes:
Zadnji večer (r. Lukas Nathrath)
Hannover – eno srednje velikih nemških mest, ki v primerjavi z žurerskim Berlinom nima dosti ponuditi. Še posebej če si tukaj preživel depresivno obdobje covida. Prav zato se Clemens, ki se še vedno trudi napisati pesem, in Lisa, ki je dobila službo nevrologinje v berlinskem kliničnem centru, odločita za selitev v prestolnico. V že napol izpraznjenem stanovanju priredita poslovilno zabavo, a stvari se ne razvijajo po načrtih. Precej povabljenih ne pride ali pa zelo zamujajo, pred vrati se pojavijo nepričakovani gostje in tudi popolni neznanci. Večer, ki ga zaznamujejo otožnost ob koncu nekega obdobja in pričakovanja ob začetku novega, preveva prav posebno razpoloženje, v katerem na plano privrejo frustracije, hrepenenja, strahovi in pisana paleta drugih čustev.
Zadnji večer (r. Lukas Nathrath)
Hannover – eno srednje velikih nemških mest, ki v primerjavi z žurerskim Berlinom nima dosti ponuditi. Še posebej če si tukaj preživel depresivno obdobje covida. Prav zato se Clemens, ki se še vedno trudi napisati pesem, in Lisa, ki je dobila službo nevrologinje v berlinskem kliničnem centru, odločita za selitev v prestolnico. V že napol izpraznjenem stanovanju priredita poslovilno zabavo, a stvari se ne razvijajo po načrtih. Precej povabljenih ne pride ali pa zelo zamujajo, pred vrati se pojavijo nepričakovani gostje in tudi popolni neznanci. Večer, ki ga zaznamujejo otožnost ob koncu nekega obdobja in pričakovanja ob začetku novega, preveva prav posebno razpoloženje, v katerem na plano privrejo frustracije, hrepenenja, strahovi in pisana paleta drugih čustev.
Tri tisoč oštevilčenih opek (r. Ádám Császi)
V madžarskem gledališču pripravljajo predstavo, v kateri nastopajo pripadniki romske skupnosti iz deprivilegiranega družbenega okolja. Gre za nekdanje odvisnike, brezdomce, mladoletne prestopnike, žrtve posilstev in zlorab. Predstava z lažno iskrenostjo predstavlja njihove življenjske preizkušnje in tako izkorišča njihovo bedo, kot menijo nastopajoči. Čez nekaj časa je igralcem režiserjevega izkoriščanja dovolj, zato zapustijo skupino. Vseeno se kmalu vrnejo, in to iz povsem praktičnih razlogov. Produkcijo namreč povabijo na ugledno gledališče v Nemčijo, kar utegne tudi igralcem prinesti obilo uspeha in denarja.
Tri tisoč oštevilčenih opek (r. Ádám Császi)
V madžarskem gledališču pripravljajo predstavo, v kateri nastopajo pripadniki romske skupnosti iz deprivilegiranega družbenega okolja. Gre za nekdanje odvisnike, brezdomce, mladoletne prestopnike, žrtve posilstev in zlorab. Predstava z lažno iskrenostjo predstavlja njihove življenjske preizkušnje in tako izkorišča njihovo bedo, kot menijo nastopajoči. Čez nekaj časa je igralcem režiserjevega izkoriščanja dovolj, zato zapustijo skupino. Vseeno se kmalu vrnejo, in to iz povsem praktičnih razlogov. Produkcijo namreč povabijo na ugledno gledališče v Nemčijo, kar utegne tudi igralcem prinesti obilo uspeha in denarja.
Totem (r. Lila Avilés)
Sedemletna Sol, ki preživlja dneve pri starih starših, nestrpno pričakuje praznovanje očetovega rojstnega dneva. Priprave na zabavo, s katero želijo družinski člani presenetiti ljubečega Tono, ki je svoje življenje posvetil slikarstvu in bonsajem, so v polnem teku. A nad kaotičnim navdušenjem in veselim pričakovanjem bdi temna senca: za Tono bo to verjetno zadnje praznovanje, saj njegovo telo popušča pod bremenom bolezni. V eni izmed sob velike družinske hiše okleva in tiho zbira moči, da bi se, vsaj ta večer, veselil s svojimi najdražjimi. In tako kot se dan preveša v noč, Sol počasi dojema minljivost življenja.
Totem (r. Lila Avilés)
Sedemletna Sol, ki preživlja dneve pri starih starših, nestrpno pričakuje praznovanje očetovega rojstnega dneva. Priprave na zabavo, s katero želijo družinski člani presenetiti ljubečega Tono, ki je svoje življenje posvetil slikarstvu in bonsajem, so v polnem teku. A nad kaotičnim navdušenjem in veselim pričakovanjem bdi temna senca: za Tono bo to verjetno zadnje praznovanje, saj njegovo telo popušča pod bremenom bolezni. V eni izmed sob velike družinske hiše okleva in tiho zbira moči, da bi se, vsaj ta večer, veselil s svojimi najdražjimi. In tako kot se dan preveša v noč, Sol počasi dojema minljivost življenja.
Tišina 6-9 (r. Christos Passalis)
V bizarnem, sanjskem svetu filma Tišina 6-9 vse deluje nekam nenavadno – vključno s pravili vedenja. Med šesto in deveto zjutraj morajo biti vsi prebivalci na pol zapuščenega mesteca popolnoma tiho, saj antene v mestu iščejo sporočila ljudi, ki so nepojasnjeno izginili. Aris in Anna, novinca v mestu, sta nastanjena v razpadajočem hotelu. Ker ne moreta spati, se ponoči skupaj sprehajata. Film je z natančno, simetrično kompozicijo, od sonca obledelimi barvami in retro scenografijo nekaj posebnega tudi vizualno.
Tišina 6-9 (r. Christos Passalis)
V bizarnem, sanjskem svetu filma Tišina 6-9 vse deluje nekam nenavadno – vključno s pravili vedenja. Med šesto in deveto zjutraj morajo biti vsi prebivalci na pol zapuščenega mesteca popolnoma tiho, saj antene v mestu iščejo sporočila ljudi, ki so nepojasnjeno izginili. Aris in Anna, novinca v mestu, sta nastanjena v razpadajočem hotelu. Ker ne moreta spati, se ponoči skupaj sprehajata. Film je z natančno, simetrično kompozicijo, od sonca obledelimi barvami in retro scenografijo nekaj posebnega tudi vizualno.
Sladki vzhod (r. Sean Price Williams)
Srednješolka Lilian je na šolskem izletu, a je že na prvi pogled jasno, da ne spada med vrstnike, saj pogosto sanjari in se zateka v svoj svet. Po nasilnem dogodku v baru Lilian trči v Caleba. Slednji razbije ogledalo, za katerim se odpre skriven prehod, ki vodi stran od norije vsakdanjega sveta. Dekle zapusti skupino svojih sošolcev in se odpravi na potovanje, na katerem spozna vrsto različnih in nenavadnih posameznikov, ob katerih se ji svet pokaže v povsem novi luči.
Sladki vzhod (r. Sean Price Williams)
Srednješolka Lilian je na šolskem izletu, a je že na prvi pogled jasno, da ne spada med vrstnike, saj pogosto sanjari in se zateka v svoj svet. Po nasilnem dogodku v baru Lilian trči v Caleba. Slednji razbije ogledalo, za katerim se odpre skriven prehod, ki vodi stran od norije vsakdanjega sveta. Dekle zapusti skupino svojih sošolcev in se odpravi na potovanje, na katerem spozna vrsto različnih in nenavadnih posameznikov, ob katerih se ji svet pokaže v povsem novi luči.
Samsara (r. Lois Patiño)
V Laosu mladostniki prebivajo v budističnih templjih sredi osupljive, divje narave, eden od njih pa vsak dan prečka reko, da bi starki bral iz Tibetanske knjige mrtvih. Njena duša bo vsak hip odpotovala drugam – in z njo film, na krilih zvoka in svetlobe. Patiño je duhovnost, krog rojstva, smrti in reinkarnacije poskušal udejanjiti na filmu, s podobami, ki tipajo onkraj meja svojega medija in ustvarjajo celostno izkušnjo za občinstvo.
Samsara (r. Lois Patiño)
V Laosu mladostniki prebivajo v budističnih templjih sredi osupljive, divje narave, eden od njih pa vsak dan prečka reko, da bi starki bral iz Tibetanske knjige mrtvih. Njena duša bo vsak hip odpotovala drugam – in z njo film, na krilih zvoka in svetlobe. Patiño je duhovnost, krog rojstva, smrti in reinkarnacije poskušal udejanjiti na filmu, s podobami, ki tipajo onkraj meja svojega medija in ustvarjajo celostno izkušnjo za občinstvo.
Reality (r. Tina Satter)
Družbena omrežja mladenke Reality vsebujejo običajne slike živali, prijateljev in športnih aktivnosti. A 2. junija 2017 se objave končajo. Film se začne naslednji dan in je zasnovan na podlagi zvestih transkripcij resničnih dialogov s posnetkov FBI. Priče smo zaslišanju protagonistke, ki jo na njenem domu v Georgii pričakata dva moška in ji vljudno povesta, da imata nalog za preiskavo njene hiše. Od tu naprej se pred nami razkriva uganka o tem, kdo je v položaju neenakomerne porazdelitve moči pravi zlikovec.
Reality (r. Tina Satter)
Družbena omrežja mladenke Reality vsebujejo običajne slike živali, prijateljev in športnih aktivnosti. A 2. junija 2017 se objave končajo. Film se začne naslednji dan in je zasnovan na podlagi zvestih transkripcij resničnih dialogov s posnetkov FBI. Priče smo zaslišanju protagonistke, ki jo na njenem domu v Georgii pričakata dva moška in ji vljudno povesta, da imata nalog za preiskavo njene hiše. Od tu naprej se pred nami razkriva uganka o tem, kdo je v položaju neenakomerne porazdelitve moči pravi zlikovec.
LOLA (r. Andrew Legge)
Anglija, 1941. Najstniški sestri Thomasina in Martha od očeta podedujeta in usposobita napravo, ki lahko prestreza radijske in televizijske novice iz prihodnosti. Na videz nedolžno eksperimentiranje s časovnim strojem, ki ga poimenujeta LOLA, se sprva zdi zabavno, še posebej ker lahko z njegovo pomočjo odkrivata razvoj rock in punk glasbe, še preden gibanji sploh nastaneta. Toda z zaostrovanjem političnih razmer, ki naznanjajo drugo svetovno vojno, se odločita časovni stroj uporabiti kot orožje, ki bi vojaški obveščevalni službi z zbiranjem in posredovanjem informacij pomagalo preprečiti neizogibne grozote, ki jih prinaša pohod nacizma. Medtem ko je Thomasina še vedno zgolj navdušena nad iznajdbo, se Martha, obetavna filmarka, ki vse skupaj dokumentira s svojo 16-mm kamero, začne zavedati – tudi pogubnih – posledic njene moči …
LOLA (r. Andrew Legge)
Anglija, 1941. Najstniški sestri Thomasina in Martha od očeta podedujeta in usposobita napravo, ki lahko prestreza radijske in televizijske novice iz prihodnosti. Na videz nedolžno eksperimentiranje s časovnim strojem, ki ga poimenujeta LOLA, se sprva zdi zabavno, še posebej ker lahko z njegovo pomočjo odkrivata razvoj rock in punk glasbe, še preden gibanji sploh nastaneta. Toda z zaostrovanjem političnih razmer, ki naznanjajo drugo svetovno vojno, se odločita časovni stroj uporabiti kot orožje, ki bi vojaški obveščevalni službi z zbiranjem in posredovanjem informacij pomagalo preprečiti neizogibne grozote, ki jih prinaša pohod nacizma. Medtem ko je Thomasina še vedno zgolj navdušena nad iznajdbo, se Martha, obetavna filmarka, ki vse skupaj dokumentira s svojo 16-mm kamero, začne zavedati – tudi pogubnih – posledic njene moči …
Kos kos robida (r. Elene Naveriani)
Etero, ženska pri oseminštiridesetih, živi v majhni vasi v Gruziji. Tradiciji navkljub se nikoli ni želela poročiti. Življenje brez tovrstnih obveznosti ji ponuja svobodo, ki jo ceni in obožuje – tako kot torte. A prav zato je trn v peti sovaščanom, ki jo vztrajno obrekujejo. Dokler se Etero nekega dne nepričakovano ne zaljubi v moškega, ki njeno trgovino zalaga z detergenti. Neznani opojni občutki zaljubljenosti in seksualnega prebujenja jo postavijo pred težko odločitev: se splača prepustiti strasti ter se odpovedati svobodi in neodvisnosti?
Kos kos robida (r. Elene Naveriani)
Etero, ženska pri oseminštiridesetih, živi v majhni vasi v Gruziji. Tradiciji navkljub se nikoli ni želela poročiti. Življenje brez tovrstnih obveznosti ji ponuja svobodo, ki jo ceni in obožuje – tako kot torte. A prav zato je trn v peti sovaščanom, ki jo vztrajno obrekujejo. Dokler se Etero nekega dne nepričakovano ne zaljubi v moškega, ki njeno trgovino zalaga z detergenti. Neznani opojni občutki zaljubljenosti in seksualnega prebujenja jo postavijo pred težko odločitev: se splača prepustiti strasti ter se odpovedati svobodi in neodvisnosti?
20.000 vrst čebel (r. Estibaliz Urresola Solaguren)
Aitor je osemletnik na pragu odraščanja in ni mu všeč, da ga odrasli obravnavajo kot majhnega fantka. Tudi če ga kličejo z vzdevkom Cocó, mu ni najbolj prav, pa čeprav se rad pretvarja, da je punčka. Med preživljanjem poletja pri starih starših na baskovskem podeželju postaja njegovo nenavadno vedenje vse bolj očitno. Čas je, da se z otrokovim iskanjem spolne identitete sooči tudi okolica. Mama mora sočasno razreševati še lastne družinske težave in zdi se, da ima za Aitorja še največ posluha babica, ki mu skuša različnost življenja približati s čebelarstvom, ki je že od nekdaj del družinske tradicije.
20.000 vrst čebel (r. Estibaliz Urresola Solaguren)
Aitor je osemletnik na pragu odraščanja in ni mu všeč, da ga odrasli obravnavajo kot majhnega fantka. Tudi če ga kličejo z vzdevkom Cocó, mu ni najbolj prav, pa čeprav se rad pretvarja, da je punčka. Med preživljanjem poletja pri starih starših na baskovskem podeželju postaja njegovo nenavadno vedenje vse bolj očitno. Čas je, da se z otrokovim iskanjem spolne identitete sooči tudi okolica. Mama mora sočasno razreševati še lastne družinske težave in zdi se, da ima za Aitorja še največ posluha babica, ki mu skuša različnost življenja približati s čebelarstvom, ki je že od nekdaj del družinske tradicije.
Zver (r. Bertrand Bonello)
V bližnji prihodnosti, ko svetu že vlada umetna inteligenca, postanejo človeška čustva grožnja. V ta namen je bil razvit program, ki ljudem omogoča, da se znebijo čustev in tako povečajo svojo storilnost na delovnem mestu. Gabrielle se prostovoljno podvrže programu, a odkrije, da zaradi tega podoživlja potlačena čustva in prejšnja življenja. V vsakem izmed teh življenj je navezana na Louisa, svojo veliko ljubezen, ki ga obišče v treh različnih zgodovinskih obdobjih. Gabrielle ponovno prevzamejo čustva, ker sluti, da se bliža katastrofa.
Zver (r. Bertrand Bonello)
V bližnji prihodnosti, ko svetu že vlada umetna inteligenca, postanejo človeška čustva grožnja. V ta namen je bil razvit program, ki ljudem omogoča, da se znebijo čustev in tako povečajo svojo storilnost na delovnem mestu. Gabrielle se prostovoljno podvrže programu, a odkrije, da zaradi tega podoživlja potlačena čustva in prejšnja življenja. V vsakem izmed teh življenj je navezana na Louisa, svojo veliko ljubezen, ki ga obišče v treh različnih zgodovinskih obdobjih. Gabrielle ponovno prevzamejo čustva, ker sluti, da se bliža katastrofa.
Zelena meja (r. Agnieszka Holland)
Begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike se poskušajo prebiti skozi nepredvidljive in močvirnate gozdove na tako imenovani »zeleni meji« med Belorusijo in Poljsko, da bi dosegli Evropsko unijo. Ti ljudje, med katerimi so tudi številni otroci in upokojenci, so zgolj igračke v geopolitični krizi, ki jo je umetno proizvedel Beloruski diktator Aleksander Lukašenko. V filmu spremljamo usodo članov sirske družine, ki so jih med trajanjem vojne v njihovi državi zvabili v Evropo z obljubami o varnem prehodu meja, a so nato obtičali v prostranih poljskih gozdovih. V to nevidno vojno pa so vpleteni tudi aktivisti in vojaki, ki ravno tako bijejo svoje notranje bitke.
Zelena meja (r. Agnieszka Holland)
Begunci z Bližnjega vzhoda in Afrike se poskušajo prebiti skozi nepredvidljive in močvirnate gozdove na tako imenovani »zeleni meji« med Belorusijo in Poljsko, da bi dosegli Evropsko unijo. Ti ljudje, med katerimi so tudi številni otroci in upokojenci, so zgolj igračke v geopolitični krizi, ki jo je umetno proizvedel Beloruski diktator Aleksander Lukašenko. V filmu spremljamo usodo članov sirske družine, ki so jih med trajanjem vojne v njihovi državi zvabili v Evropo z obljubami o varnem prehodu meja, a so nato obtičali v prostranih poljskih gozdovih. V to nevidno vojno pa so vpleteni tudi aktivisti in vojaki, ki ravno tako bijejo svoje notranje bitke.
Varuhi formule (r. Dragan Bjelogrlić)
Oktober leta 1958. Hladna vojna je na vrhuncu. Delo priznanega pariškega zdravnika Mathéja z inštituta Curie v Parizu prekine nenaden prihod šestih jugoslovanskih znanstvenikov, ki so bili v poskusu sestavljanja atomske bombe izpostavljeni radioaktivnemu sevanju. Mathé je zgrožen, ker mora pomagati ljudem pri ukvarjanju z orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Vseeno prevlada njegov humanistični značaj in ker za njihovo stanje ni zdravila, predlaga revolucionaren eksperiment – prvo transplantacijo kostnega mozga v zgodovini. Ali gre za tvegan eksperiment na človeških bitjih ali za iskreno željo pomagati soljudem z druge strani železne zavese?
Varuhi formule (r. Dragan Bjelogrlić)
Oktober leta 1958. Hladna vojna je na vrhuncu. Delo priznanega pariškega zdravnika Mathéja z inštituta Curie v Parizu prekine nenaden prihod šestih jugoslovanskih znanstvenikov, ki so bili v poskusu sestavljanja atomske bombe izpostavljeni radioaktivnemu sevanju. Mathé je zgrožen, ker mora pomagati ljudem pri ukvarjanju z orožjem, ki bi lahko uničilo svet. Vseeno prevlada njegov humanistični značaj in ker za njihovo stanje ni zdravila, predlaga revolucionaren eksperiment – prvo transplantacijo kostnega mozga v zgodovini. Ali gre za tvegan eksperiment na človeških bitjih ali za iskreno željo pomagati soljudem z druge strani železne zavese?
Svetlejša prihodnost (r. Nanni Moretti)
Giovanni je uveljavljen italijanski filmski režiser, ki se pripravlja na snemanje novega filma. Celovečerec bo prikazoval poti madžarskega potujočega cirkusa na gostovanju v Rimu v dneh, ko je Sovjetska zveza vdrla v Budimpešto. Filmski projekt je že na začetku ogrožen, saj se Giovanni spopada z vrsto kriznih okoliščin. Le redkokdo v filmski ekipi je navdušen nad projektom, producent je na robu bankrota, poleg tega pa režiserja po štiridesetih letih zakona zapusti še žena. Giovanni bo moral povsem na novo premisliti svoj pogled na svet, če bo hotel svoje sopotnike peljati bleščeči prihodnosti naproti.
Svetlejša prihodnost (r. Nanni Moretti)
Giovanni je uveljavljen italijanski filmski režiser, ki se pripravlja na snemanje novega filma. Celovečerec bo prikazoval poti madžarskega potujočega cirkusa na gostovanju v Rimu v dneh, ko je Sovjetska zveza vdrla v Budimpešto. Filmski projekt je že na začetku ogrožen, saj se Giovanni spopada z vrsto kriznih okoliščin. Le redkokdo v filmski ekipi je navdušen nad projektom, producent je na robu bankrota, poleg tega pa režiserja po štiridesetih letih zakona zapusti še žena. Giovanni bo moral povsem na novo premisliti svoj pogled na svet, če bo hotel svoje sopotnike peljati bleščeči prihodnosti naproti.
Suhe trave (r. Nuri Bilge Ceylan)
Samet že četrto leto uči na javni šoli v oddaljeni regiji Turčije. V tem nezanimivem podeželskem okolju ga vse odkrito dolgočasi, zato sanja, da bo nekoč delal v Carigradu. Sametova najljubša učenka je 14-letna Sevim, s katero se včasih zaplete v zapeljiv pogovor ali celo položi roko okoli njenih ramen. Potem pa učiteljski zbor odkrije ljubezensko pismo, ki ga je Sevim naslovila na Sameta, in učitelj se znajde v težavah. Ko se že zdi, da so se njegove sanje o življenju v prestolnici dokončno sesule v prah, mu nova obzorja odpre učiteljska kolegica Nuray.
Suhe trave (r. Nuri Bilge Ceylan)
Samet že četrto leto uči na javni šoli v oddaljeni regiji Turčije. V tem nezanimivem podeželskem okolju ga vse odkrito dolgočasi, zato sanja, da bo nekoč delal v Carigradu. Sametova najljubša učenka je 14-letna Sevim, s katero se včasih zaplete v zapeljiv pogovor ali celo položi roko okoli njenih ramen. Potem pa učiteljski zbor odkrije ljubezensko pismo, ki ga je Sevim naslovila na Sameta, in učitelj se znajde v težavah. Ko se že zdi, da so se njegove sanje o življenju v prestolnici dokončno sesule v prah, mu nova obzorja odpre učiteljska kolegica Nuray.
Srečno naključje (r. Woody Allen)
Fanny in Jean sta na zunaj videti kot idealen par. Sta poročena, lepa, poklicno uspešna, medsebojno zaljubljena, za nameček pa živita v čudovitem stanovanju v prestižnem delu Pariza. Toda nekega dne Fanny na ulici po naključju sreča Alaina, nekdanjega sošolca iz srednje šole, ki je bil kot najstnik zaljubljen vanjo in še vedno ne skriva simpatij do nje. Fanny je sprva zadržana, a jo nepričakovano srečanje prisili, da na novo razmisli svojo življenjsko sliko. Ko se z Alainom dobi še drugič in tretjič, se stara prijatelja začneta vse bolj zbliževati.
Srečno naključje (r. Woody Allen)
Fanny in Jean sta na zunaj videti kot idealen par. Sta poročena, lepa, poklicno uspešna, medsebojno zaljubljena, za nameček pa živita v čudovitem stanovanju v prestižnem delu Pariza. Toda nekega dne Fanny na ulici po naključju sreča Alaina, nekdanjega sošolca iz srednje šole, ki je bil kot najstnik zaljubljen vanjo in še vedno ne skriva simpatij do nje. Fanny je sprva zadržana, a jo nepričakovano srečanje prisili, da na novo razmisli svojo življenjsko sliko. Ko se z Alainom dobi še drugič in tretjič, se stara prijatelja začneta vse bolj zbliževati.
Spomin (r. Michel Franco)
Sylvia je socialna delavka, ki živi preprosto in urejeno. Njen delavnik zapolnjujejo skrb za hčerko, odhod v službo in redni obiski srečanj anonimnih alkoholikov. Sylvia se nekega dne mukoma udeleži srednješolske obletnice in se po nespretnem srečanju poveže z nekdanjim sošolcem Saulom. Izkaže se, da Saul trpi za obliko demence, zaradi katere njegov um niha med popolno ostrino in nenadnimi zatemnitvami. Nekaj, kar se je začelo kot lahkoten pogovor, se razvije v razmerje, ki oba zaznamuje veliko bolj, kot sta si pripravljena dopustiti.
Spomin (r. Michel Franco)
Sylvia je socialna delavka, ki živi preprosto in urejeno. Njen delavnik zapolnjujejo skrb za hčerko, odhod v službo in redni obiski srečanj anonimnih alkoholikov. Sylvia se nekega dne mukoma udeleži srednješolske obletnice in se po nespretnem srečanju poveže z nekdanjim sošolcem Saulom. Izkaže se, da Saul trpi za obliko demence, zaradi katere njegov um niha med popolno ostrino in nenadnimi zatemnitvami. Nekaj, kar se je začelo kot lahkoten pogovor, se razvije v razmerje, ki oba zaznamuje veliko bolj, kot sta si pripravljena dopustiti.
Rdeče nebo (r. Christian Petzold)
Leon in Felix načrtujeta skupne počitnice v počitniški hišici na obali Baltika. Preživljanje poletnih dni ob morju nameravata združiti z delom, saj prvi zaključuje svoj drugi roman, drugi pa se pripravlja na zaključne študijske obveznosti. A njuno namero zmoti navzočnost Nadje, dekleta, ki že prebiva v hiši, ter njeno naključno poznanstvo z Devidom, priložnostnim reševalcem iz vode. Nepričakovani razplet dogodkov, prepleten z neizrečenimi skrivnostmi, spogledovanjem, mladostno vihravostjo, ljubosumjem in grozečim gozdnim požarom, se zdi najhujši zalogaj za Leona, ki se ne more znebiti občutka manjvrednosti in nerazumljenosti.
Rdeče nebo (r. Christian Petzold)
Leon in Felix načrtujeta skupne počitnice v počitniški hišici na obali Baltika. Preživljanje poletnih dni ob morju nameravata združiti z delom, saj prvi zaključuje svoj drugi roman, drugi pa se pripravlja na zaključne študijske obveznosti. A njuno namero zmoti navzočnost Nadje, dekleta, ki že prebiva v hiši, ter njeno naključno poznanstvo z Devidom, priložnostnim reševalcem iz vode. Nepričakovani razplet dogodkov, prepleten z neizrečenimi skrivnostmi, spogledovanjem, mladostno vihravostjo, ljubosumjem in grozečim gozdnim požarom, se zdi najhujši zalogaj za Leona, ki se ne more znebiti občutka manjvrednosti in nerazumljenosti.
Radikal (r. Christopher Zalla)
Osnovna šola v polmilijonskem obmejnem mestu Matamoros na severovzhodu Mehike. Njeni učenci veljajo za ene najslabših in najbolj problematičnih. Nič čudnega, ko pa živijo v okolju, zastrupljenem z nasiljem in korupcijo, prepuščeni bolj ali manj samim sebi. V njihovih učilnicah prevladujeta gola disciplina in represija, brez kakršne koli želje po znanju. A ko pride na šolo nov učitelj Sergio Juarez, se veliko spremeni. Vsaj za šestošolce. Z nevsakdanjimi metodami jih želi zdramiti iz otopelosti ter sprostiti njihovo radovednost in sposobnost. Otrokom, ki so zaradi razmer prisiljeni prezgodaj odrasti, poskuša ponuditi vsaj drobec neobremenjenega otroštva in zvedavega odraščanja.
Radikal (r. Christopher Zalla)
Osnovna šola v polmilijonskem obmejnem mestu Matamoros na severovzhodu Mehike. Njeni učenci veljajo za ene najslabših in najbolj problematičnih. Nič čudnega, ko pa živijo v okolju, zastrupljenem z nasiljem in korupcijo, prepuščeni bolj ali manj samim sebi. V njihovih učilnicah prevladujeta gola disciplina in represija, brez kakršne koli želje po znanju. A ko pride na šolo nov učitelj Sergio Juarez, se veliko spremeni. Vsaj za šestošolce. Z nevsakdanjimi metodami jih želi zdramiti iz otopelosti ter sprostiti njihovo radovednost in sposobnost. Otrokom, ki so zaradi razmer prisiljeni prezgodaj odrasti, poskuša ponuditi vsaj drobec neobremenjenega otroštva in zvedavega odraščanja.
Priscilla (r. Sofia Coppola)
Leto 1959. Priscilla Beaulieu ima štirinajst let in z družino živi v Wiesbadnu v Nemčiji. Nekega dne prejme povabilo na zabavo Elvisa Presleyja, ki v bližini služi vojaški rok. Med glasbenim zvezdnikom in prikupnim dekletom hitro preskočijo iskrice. Elvis jo na nezadovoljstvo njenih staršev želi videti vsakič znova. Stran od oči javnosti se med njima razvije več kot zgolj ljubezen. Elvis Priscilli zaupa vse svoje strahove in upe, pa čeprav se mora zaradi končanja vojaščine kmalu vrniti v ZDA. Priscilli obljubi, da ji bo ostal zvest in da jo bo kljub njeni mladoletnosti poskušal spraviti v svoj Graceland.
Priscilla (r. Sofia Coppola)
Leto 1959. Priscilla Beaulieu ima štirinajst let in z družino živi v Wiesbadnu v Nemčiji. Nekega dne prejme povabilo na zabavo Elvisa Presleyja, ki v bližini služi vojaški rok. Med glasbenim zvezdnikom in prikupnim dekletom hitro preskočijo iskrice. Elvis jo na nezadovoljstvo njenih staršev želi videti vsakič znova. Stran od oči javnosti se med njima razvije več kot zgolj ljubezen. Elvis Priscilli zaupa vse svoje strahove in upe, pa čeprav se mora zaradi končanja vojaščine kmalu vrniti v ZDA. Priscilli obljubi, da ji bo ostal zvest in da jo bo kljub njeni mladoletnosti poskušal spraviti v svoj Graceland.
Pošast (r. Hirokazu Kore-eda)
V japonskem mestu v eni izmed stolpnic izbruhne požar. Mati samohranilka Saori in njen sin Minato z daljave opazujeta dogajanje. Deček se kmalu zatem začne vesti nenavadno in iz šole pride užaljen, ker naj bi ga učitelj Hori zmerjal in udaril. O gospodu Horiju se sicer vse bolj širijo slabe govorice, ker naj bi v prostem času zahajal v zanikrn plesni bar. Materi se zdi očitno, da je nekaj hudo narobe in da je učitelj odgovoren za incident, zato se odpravi poiskat odgovore v šolo. A ko se zgodba nato razvije s perspektive matere, nato pa še z vidika učitelja in otroka, vznikne povsem drugačna resnica.
Pošast (r. Hirokazu Kore-eda)
V japonskem mestu v eni izmed stolpnic izbruhne požar. Mati samohranilka Saori in njen sin Minato z daljave opazujeta dogajanje. Deček se kmalu zatem začne vesti nenavadno in iz šole pride užaljen, ker naj bi ga učitelj Hori zmerjal in udaril. O gospodu Horiju se sicer vse bolj širijo slabe govorice, ker naj bi v prostem času zahajal v zanikrn plesni bar. Materi se zdi očitno, da je nekaj hudo narobe in da je učitelj odgovoren za incident, zato se odpravi poiskat odgovore v šolo. A ko se zgodba nato razvije s perspektive matere, nato pa še z vidika učitelja in otroka, vznikne povsem drugačna resnica.
Pankrt (r. Nikolaj Arcel)
Leta 1755 se obubožani stotnik Ludvig Kahlen odpravi v neizprosno, domala nenaseljivo pokrajino z navidez nemogočim ciljem. Tam želi v imenu kralja postaviti novo kolonijo. V zamenjavo pričakuje tisto, po čemer hrepeni že vse življenje: da bi z uglednim nazivom splezal višje po družbeni lestvici. Vendar pa kruti lokalni upravnik Frederik de Schinkel trdi, da zemlja pripada njemu in ne kralju. Ko de Schinkel izve, da je njegova služabnica skupaj z možem prebegla h Kahlenu, začne kovati maščevanje. A Kahlen je neustrašen in se spusti v boj, s katerim ne žrtvuje le svojega življenja, ampak tudi življenje razširjene družine, ki je zrasla okoli njega.
Pankrt (r. Nikolaj Arcel)
Leta 1755 se obubožani stotnik Ludvig Kahlen odpravi v neizprosno, domala nenaseljivo pokrajino z navidez nemogočim ciljem. Tam želi v imenu kralja postaviti novo kolonijo. V zamenjavo pričakuje tisto, po čemer hrepeni že vse življenje: da bi z uglednim nazivom splezal višje po družbeni lestvici. Vendar pa kruti lokalni upravnik Frederik de Schinkel trdi, da zemlja pripada njemu in ne kralju. Ko de Schinkel izve, da je njegova služabnica skupaj z možem prebegla h Kahlenu, začne kovati maščevanje. A Kahlen je neustrašen in se spusti v boj, s katerim ne žrtvuje le svojega življenja, ampak tudi življenje razširjene družine, ki je zrasla okoli njega.
Opazovanje (r. Janez Burger)
Reševalka Lara pomaga mlademu Kristijanu do oskrbe v bolnišnici, potem ko so ga neznanci brutalno pretepli in to v živo prenašali po Facebooku. Čeprav si je šokantni dogodek ogledalo skoraj dvajset tisoč ljudi, nihče ni poklical policije. In čeprav je Kristijan v komi, začne Lara dobivati nove videoposnetke z njegovega Facebook profila, ki prikazujejo neznance, kako brezbrižno opazujejo njegovo pretepanje. Ko to prijavi policiji, se vse skupaj žal ne konča, temveč samo še stopnjuje in postane njena najhujša nočna mora. Še posebej ker jo vedno bolj muči vprašanje, ali je pri vsem skupaj sodelovala tudi sama?
Opazovanje (r. Janez Burger)
Reševalka Lara pomaga mlademu Kristijanu do oskrbe v bolnišnici, potem ko so ga neznanci brutalno pretepli in to v živo prenašali po Facebooku. Čeprav si je šokantni dogodek ogledalo skoraj dvajset tisoč ljudi, nihče ni poklical policije. In čeprav je Kristijan v komi, začne Lara dobivati nove videoposnetke z njegovega Facebook profila, ki prikazujejo neznance, kako brezbrižno opazujejo njegovo pretepanje. Ko to prijavi policiji, se vse skupaj žal ne konča, temveč samo še stopnjuje in postane njena najhujša nočna mora. Še posebej ker jo vedno bolj muči vprašanje, ali je pri vsem skupaj sodelovala tudi sama?
Okus strasti (r. Tran Anh Hung)
Leto 1885. Neprekosljiva kuharica Eugenie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let dela za slovitega šefa Dodina. V tem času sta se njuna gastronomska praksa in medsebojno občudovanje postopoma prelevila v romantično razmerje. Njuno sodelovanje vedno znova porodi vsakič nove zamisli za jedi, ki očarajo tudi najbolj priznane kuharske mojstre sveta. Po drugi strani pa se Eugenie nikoli ni želela poročiti z Dodinom, saj še vedno ceni občutek svobode. Možakar se zato odloči, da bo storil nekaj, česar ni še nikoli …
Okus strasti (r. Tran Anh Hung)
Leto 1885. Neprekosljiva kuharica Eugenie na idiličnem francoskem podeželju že dvajset let dela za slovitega šefa Dodina. V tem času sta se njuna gastronomska praksa in medsebojno občudovanje postopoma prelevila v romantično razmerje. Njuno sodelovanje vedno znova porodi vsakič nove zamisli za jedi, ki očarajo tudi najbolj priznane kuharske mojstre sveta. Po drugi strani pa se Eugenie nikoli ni želela poročiti z Dodinom, saj še vedno ceni občutek svobode. Možakar se zato odloči, da bo storil nekaj, česar ni še nikoli …
Niti besede (r. Hanna Slak)
Ko Nina izve, da se je njen najstniški sin Lars poškodoval v šoli, se znajde pred dilemo: naj pusti vaje z orkestrom in se za nekaj dni posveti svojemu sinu, čeprav bo s tem ogrozila svojo uspešno kariero? Odločitev, ki jo sprejme, je kompromis: za pet dni zapusti München in Larsa odpelje na otok v zahodni Franciji, kjer običajno preživljata poletne počitnice. Tam Nino preganjajo Mahlerjeva glasba in strahovi, da bo zaradi odsotnosti izgubila vse, za kar se je dolga leta trudila, Lars pa postaja vse bolj razdražljiv in se zapira sam vase. Konflikti se množijo, teža neizrečenih besed in zamolčanih skrivnosti je vse hujša. Je bil Lars v šoli priča nasilnemu dogodku?
Niti besede (r. Hanna Slak)
Ko Nina izve, da se je njen najstniški sin Lars poškodoval v šoli, se znajde pred dilemo: naj pusti vaje z orkestrom in se za nekaj dni posveti svojemu sinu, čeprav bo s tem ogrozila svojo uspešno kariero? Odločitev, ki jo sprejme, je kompromis: za pet dni zapusti München in Larsa odpelje na otok v zahodni Franciji, kjer običajno preživljata poletne počitnice. Tam Nino preganjajo Mahlerjeva glasba in strahovi, da bo zaradi odsotnosti izgubila vse, za kar se je dolga leta trudila, Lars pa postaja vse bolj razdražljiv in se zapira sam vase. Konflikti se množijo, teža neizrečenih besed in zamolčanih skrivnosti je vse hujša. Je bil Lars v šoli priča nasilnemu dogodku?
Nesrečna bitja (r. Yorgos Lanthimos)
Dr. Godwin Baxter je iznakažen znanstvenik, ki v svoji razkošni vili opravlja eksperimente na živih bitjih, tako na živalih kot na ljudeh. Njegov osrednji projekt je Bella Baxter, mladenka, ki kaže očitne znake zaostalosti v duševnem razvoju. A Belli gre vse bolje. Njeno vedenje je vse bolj podobno normalnim ljudem in kmalu se v njej pojavi želja, da bi pogledala, kaj se skriva za zidovi Baxterjeve vile. Ker ne želi več biti zaprta, s pretkanim odvetnikom Duncanom Wedderburnom zbeži in se odpravi na potovanje po različnih deželah. Tako se za Bello začne učenje o sodobnem svetu, polnem nepravic in neekanosti, do katerih nima prav nikakršne strpnosti.
Nesrečna bitja (r. Yorgos Lanthimos)
Dr. Godwin Baxter je iznakažen znanstvenik, ki v svoji razkošni vili opravlja eksperimente na živih bitjih, tako na živalih kot na ljudeh. Njegov osrednji projekt je Bella Baxter, mladenka, ki kaže očitne znake zaostalosti v duševnem razvoju. A Belli gre vse bolje. Njeno vedenje je vse bolj podobno normalnim ljudem in kmalu se v njej pojavi želja, da bi pogledala, kaj se skriva za zidovi Baxterjeve vile. Ker ne želi več biti zaprta, s pretkanim odvetnikom Duncanom Wedderburnom zbeži in se odpravi na potovanje po različnih deželah. Tako se za Bello začne učenje o sodobnem svetu, polnem nepravic in neekanosti, do katerih nima prav nikakršne strpnosti.
Himera (r. Alice Rohrwacher)
Za tolpo »tobarolijev«, tatov arheoloških čudes iz antičnih grobov, Himera predstavlja upanje na odrešenje od rednega dela in sanje o lahkem bogastvu. Za Arthurja, protagonista te zgodbe, Himera po drugi strani privzema podobo Beniamine, dekleta, ki ga je izgubil. Da bi jo znova našel, Arthur izzove nevidno. Išče jo povsod, gre celo v notranjost Zemlje – samo zato da bi poiskal vrata posmrtnega življenja, iz katerega govorijo miti. Na vznemirljivem potovanju med živimi in mrtvimi, med gozdovi in mesti, med slavjem in samoto, se razgalijo prepletene usode likov, ki poskušajo najti vsak svojo Himero.
Himera (r. Alice Rohrwacher)
Za tolpo »tobarolijev«, tatov arheoloških čudes iz antičnih grobov, Himera predstavlja upanje na odrešenje od rednega dela in sanje o lahkem bogastvu. Za Arthurja, protagonista te zgodbe, Himera po drugi strani privzema podobo Beniamine, dekleta, ki ga je izgubil. Da bi jo znova našel, Arthur izzove nevidno. Išče jo povsod, gre celo v notranjost Zemlje – samo zato da bi poiskal vrata posmrtnega življenja, iz katerega govorijo miti. Na vznemirljivem potovanju med živimi in mrtvimi, med gozdovi in mesti, med slavjem in samoto, se razgalijo prepletene usode likov, ki poskušajo najti vsak svojo Himero.
Stolp The Lockdown Tower (r. Guillaume Nicloux)
Prebivalci stolpnice v značilnem francoskem predmestju se nekega jutra zbudijo in odkrijejo, da so oviti v nenavadno meglico. Zlovešča snov, ki kot črna tančica zakriva okna in vrata stavbe, pogoltne vsakogar, ki se poskusi prebiti skoznjo. Ujeti v brezizhodno past se skušajo stanovalci organizirati znotraj etnično mešanih družin, a čas neusmiljeno teče, hrane je vedno manj in položaj se zdi vedno bolj brezupen. Prepustijo se najbolj primitivnim človeškim instinktom in v goli želji po preživetju se njihov svet postopoma spremeni v grozljivo nočno moro.
Stolp The Lockdown Tower (r. Guillaume Nicloux)
Prebivalci stolpnice v značilnem francoskem predmestju se nekega jutra zbudijo in odkrijejo, da so oviti v nenavadno meglico. Zlovešča snov, ki kot črna tančica zakriva okna in vrata stavbe, pogoltne vsakogar, ki se poskusi prebiti skoznjo. Ujeti v brezizhodno past se skušajo stanovalci organizirati znotraj etnično mešanih družin, a čas neusmiljeno teče, hrane je vedno manj in položaj se zdi vedno bolj brezupen. Prepustijo se najbolj primitivnim človeškim instinktom in v goli želji po preživetju se njihov svet postopoma spremeni v grozljivo nočno moro.
Sisu (r. Jalmari Helander)
Aatami je samotar in zlatokop, nekoč vojaški poveljnik, ki proti koncu druge svetovne vojne tava po divjih prostranstvih Laponske. Nekega dne se mu nasmehne sreča, saj najde zlato žilo. A ko se s pridobljenim zlatom odpravi v bližnje mesto, naleti na umikajoč se odred nacističnih vojakov, ki jih vodi odvratni SS oficir Bruno in ki se želijo polastiti njegovega plena. Nacisti se krepko uštejejo, saj nimajo opravka z navadnim rudarjem, temveč z neustrašnim bojevnikom, ki pooseblja zloglasno finsko besedo »sisu«. Ta izraz označuje človeka, ki se nikoli ne preda – človeka z neizmernim pogumom in neomajno vztrajnostjo, ki je s skoraj mističnimi močmi kos vsakršnim oviram.
Sisu (r. Jalmari Helander)
Aatami je samotar in zlatokop, nekoč vojaški poveljnik, ki proti koncu druge svetovne vojne tava po divjih prostranstvih Laponske. Nekega dne se mu nasmehne sreča, saj najde zlato žilo. A ko se s pridobljenim zlatom odpravi v bližnje mesto, naleti na umikajoč se odred nacističnih vojakov, ki jih vodi odvratni SS oficir Bruno in ki se želijo polastiti njegovega plena. Nacisti se krepko uštejejo, saj nimajo opravka z navadnim rudarjem, temveč z neustrašnim bojevnikom, ki pooseblja zloglasno finsko besedo »sisu«. Ta izraz označuje človeka, ki se nikoli ne preda – človeka z neizmernim pogumom in neomajno vztrajnostjo, ki je s skoraj mističnimi močmi kos vsakršnim oviram.
Kubi (r. Takeshi Kitano)
V 16. stoletju so se rivalski vojskovodje borili za nadzor nad japonskim ozemljem – med njimi tudi okrutni lord Oda Nobunaga. Nobunagi se upre eden njegovih zvestih vojščakov, Araki Murashige, ki po ponesrečenem atentatu izgine. Nobunaga zbere preostale vazale, vključno z Mitsuhidijem Hideyoshijem, in jim naroči, naj Arakija ujamejo za vsako ceno. Obljubi jim, da bo tisti, ki mu to uspe, razglašen za njegovega naslednika. Vse skupaj – tudi zaradi dejstva, da so številni vojskovodje in tudi sam Nobunaga vpleteni v homoseksualna razmerja – je glavni razlog za številne pomisleke, spletke in pasti, ki že tako napete razmere in odnose še bolj zapletejo.
Kubi (r. Takeshi Kitano)
V 16. stoletju so se rivalski vojskovodje borili za nadzor nad japonskim ozemljem – med njimi tudi okrutni lord Oda Nobunaga. Nobunagi se upre eden njegovih zvestih vojščakov, Araki Murashige, ki po ponesrečenem atentatu izgine. Nobunaga zbere preostale vazale, vključno z Mitsuhidijem Hideyoshijem, in jim naroči, naj Arakija ujamejo za vsako ceno. Obljubi jim, da bo tisti, ki mu to uspe, razglašen za njegovega naslednika. Vse skupaj – tudi zaradi dejstva, da so številni vojskovodje in tudi sam Nobunaga vpleteni v homoseksualna razmerja – je glavni razlog za številne pomisleke, spletke in pasti, ki že tako napete razmere in odnose še bolj zapletejo.
Krvne prijateljice (r. Mamoru Oshii)
V eni od japonskih zasebnih šol Maki, Niko, Kaoru in Nami, vse obsedene s prostovoljnim darovanjem krvi, ustanovijo krvodajalski klub. Četverica se zaradi svojega početja spoprijatelji s šolsko medicinsko sestro, gospo Chihiro, ki z morda prevelikim navdušenjem opravlja svoj poklic, hkrati pa se dekleta odtujijo od sošolk. Nekega dne pa Maki v ambulanti sreča novinko z evropskimi koreninami, ki po burnem odzivu ob odvzemu krvi omedli. Dekleta ugotovijo, da je njeno ime Mai Vlad Transilvanija in da je potomka zloglasnih krvosesov. Pravzaprav »vampirka z napako«, saj ni sposobna raniti ljudi, hkrati pa njihovo kri potrebuje za svoj obstoj. Odločijo se, da bodo novi prijateljici pomagale.
Krvne prijateljice (r. Mamoru Oshii)
V eni od japonskih zasebnih šol Maki, Niko, Kaoru in Nami, vse obsedene s prostovoljnim darovanjem krvi, ustanovijo krvodajalski klub. Četverica se zaradi svojega početja spoprijatelji s šolsko medicinsko sestro, gospo Chihiro, ki z morda prevelikim navdušenjem opravlja svoj poklic, hkrati pa se dekleta odtujijo od sošolk. Nekega dne pa Maki v ambulanti sreča novinko z evropskimi koreninami, ki po burnem odzivu ob odvzemu krvi omedli. Dekleta ugotovijo, da je njeno ime Mai Vlad Transilvanija in da je potomka zloglasnih krvosesov. Pravzaprav »vampirka z napako«, saj ni sposobna raniti ljudi, hkrati pa njihovo kri potrebuje za svoj obstoj. Odločijo se, da bodo novi prijateljici pomagale.
Daaaaaali! (r. Quentin Dupieux)
Mlade novinarke Judith še nikoli ni dajala večja trema. Pred njo je kolosalen izziv: opraviti mora intervju z velikim Salvadorjem Dalijem. Ko se umetnik prikaže na dogovorjenem mestu, se izkaže, da je v resnici še bolj grandiozen, kot so ji povedali. V vseh pomenih besede. Veliki Dali namreč ne pristane na intervju, dokler niso do potankosti izpolnjeni vsi pogoji za njegov nastop. S tem se za Judith začne misija nemogoče. Ne samo da gre za pogoje, ki jih je domala nemogoče izpolniti, temveč tudi film sam postane samosvoja umetnina, v kateri ni prostora za zdravorazumsko logiko.
Daaaaaali! (r. Quentin Dupieux)
Mlade novinarke Judith še nikoli ni dajala večja trema. Pred njo je kolosalen izziv: opraviti mora intervju z velikim Salvadorjem Dalijem. Ko se umetnik prikaže na dogovorjenem mestu, se izkaže, da je v resnici še bolj grandiozen, kot so ji povedali. V vseh pomenih besede. Veliki Dali namreč ne pristane na intervju, dokler niso do potankosti izpolnjeni vsi pogoji za njegov nastop. S tem se za Judith začne misija nemogoče. Ne samo da gre za pogoje, ki jih je domala nemogoče izpolniti, temveč tudi film sam postane samosvoja umetnina, v kateri ni prostora za zdravorazumsko logiko.
Zlo ne obstaja (r. Ryusuke Hamaguchi)
Takumi in njegova hčerka Hana živita v vasici Mizibuki blizu Tokia. Tako kot generacije pred njima tudi onadva živita skromno v skladu s cikli in redom narave. Nekega dne vaščane doseže novica, da želi neko podjetje v bližini zgraditi infrastrukturo za glamping. Ko v vas prispeta predstavnika podjetja iz Tokia, da bi načrte predstavila vaščanom, postane jasno, da bo imel projekt škodljive posledice za lokalne vodne vire, kar vznemiri prebivalce. Nepremišljeni načrti agencije ogrožajo tako ekološko ravnovesje kot tudi tradicionalni način življenja, ki ga poznajo in živijo tamkajšnji vaščani.
Zlo ne obstaja (r. Ryusuke Hamaguchi)
Takumi in njegova hčerka Hana živita v vasici Mizibuki blizu Tokia. Tako kot generacije pred njima tudi onadva živita skromno v skladu s cikli in redom narave. Nekega dne vaščane doseže novica, da želi neko podjetje v bližini zgraditi infrastrukturo za glamping. Ko v vas prispeta predstavnika podjetja iz Tokia, da bi načrte predstavila vaščanom, postane jasno, da bo imel projekt škodljive posledice za lokalne vodne vire, kar vznemiri prebivalce. Nepremišljeni načrti agencije ogrožajo tako ekološko ravnovesje kot tudi tradicionalni način življenja, ki ga poznajo in živijo tamkajšnji vaščani.
Zapri oči (r. Víctor Erice)
Leto 1947. V napol zapuščenem dvorcu v okolici Pariza lastnika obišče neznanec. Kot se izkaže, gre za filmski prizor iz začetka devetdesetih, v katerem nastopa Julio Arenas. Znani igralec je kmalu zatem, ko je posnel prizor, skrivnostno izginil, njegov najboljši prijatelj Miguel, ki je film režiral, pa je opustil filmski posel in se umaknil v samoto. Dobrih dvajset let pozneje se ta posnetek pojavi na televiziji v zgodbi o nerešenih primerih, kar sproži niz dogodkov, ki osvetlijo preteklost. Miguel se sreča s Juliovo hčerko Ano ter se nameni poiskat svojo – in Juliovo – nekdanjo ljubezen Lolo. Tu pa je tudi Miguelov zvesti prijatelj, filmski navdušenec Max, ki ve vse o starih filmskih kolutih, projektorjih in čudežih Carla Theodora Dreyerja.
Zapri oči (r. Víctor Erice)
Leto 1947. V napol zapuščenem dvorcu v okolici Pariza lastnika obišče neznanec. Kot se izkaže, gre za filmski prizor iz začetka devetdesetih, v katerem nastopa Julio Arenas. Znani igralec je kmalu zatem, ko je posnel prizor, skrivnostno izginil, njegov najboljši prijatelj Miguel, ki je film režiral, pa je opustil filmski posel in se umaknil v samoto. Dobrih dvajset let pozneje se ta posnetek pojavi na televiziji v zgodbi o nerešenih primerih, kar sproži niz dogodkov, ki osvetlijo preteklost. Miguel se sreča s Juliovo hčerko Ano ter se nameni poiskat svojo – in Juliovo – nekdanjo ljubezen Lolo. Tu pa je tudi Miguelov zvesti prijatelj, filmski navdušenec Max, ki ve vse o starih filmskih kolutih, projektorjih in čudežih Carla Theodora Dreyerja.
Vsi mi tujci (r. Andrew Haigh)
Adam živi v večinoma praznem stanovanjskem bloku v Londonu. Neke noči na njegova vrata po naključju potrka Harry, ki povsem spremeni ritem njegovega življenja. Med moškima se razvije razmerje, a Adama okupirajo spomini na otroštvo in na njegov dom. Čeprav sta njegova starša umrla že pred tridesetimi leti, se odloči, da bo znova obiskal predmestje, kjer je odraščal. Ko prispe tja, odkrije, da njegova mati in oče še vedno živita ter sta videti natanko tako, kot takrat ko je bil star dvanajst let.
Vsi mi tujci (r. Andrew Haigh)
Adam živi v večinoma praznem stanovanjskem bloku v Londonu. Neke noči na njegova vrata po naključju potrka Harry, ki povsem spremeni ritem njegovega življenja. Med moškima se razvije razmerje, a Adama okupirajo spomini na otroštvo in na njegov dom. Čeprav sta njegova starša umrla že pred tridesetimi leti, se odloči, da bo znova obiskal predmestje, kjer je odraščal. Ko prispe tja, odkrije, da njegova mati in oče še vedno živita ter sta videti natanko tako, kot takrat ko je bil star dvanajst let.
Ugrabljen (r. Marco Bellocchio)
Leta 1858 papeževi vojščaki vdrejo v dom družine Mortara v judovski četrti Bologne. Po ukazu kardinala so prišli po Edgarda, njihovega sedemletnega sina. Otrok je bil namreč še kot dojenček na skrivaj krščen in papeški zakon je v teh primerih nedvoumen: Edgardo mora biti deležen katoliške izobrazbe. Njegovi presenečeni in pretreseni starši poskušajo storiti vse, da bi jim vrnili sina, primer pa zaradi pozornosti javnosti in mednarodne judovske skupnosti kmalu dobi tudi politično razsežnost. A papež in cerkev se z vrnitvijo otroka nikakor ne strinjata, saj poskušata s tem utrditi omajano družbeno moč.
Ugrabljen (r. Marco Bellocchio)
Leta 1858 papeževi vojščaki vdrejo v dom družine Mortara v judovski četrti Bologne. Po ukazu kardinala so prišli po Edgarda, njihovega sedemletnega sina. Otrok je bil namreč še kot dojenček na skrivaj krščen in papeški zakon je v teh primerih nedvoumen: Edgardo mora biti deležen katoliške izobrazbe. Njegovi presenečeni in pretreseni starši poskušajo storiti vse, da bi jim vrnili sina, primer pa zaradi pozornosti javnosti in mednarodne judovske skupnosti kmalu dobi tudi politično razsežnost. A papež in cerkev se z vrnitvijo otroka nikakor ne strinjata, saj poskušata s tem utrditi omajano družbeno moč.
Prehodi (r. Ira Sachs)
Na sklepni zabavi po uspešno končanem snemanju v Parizu nemški režiser Tomas spozna mlado osnovnošolsko učiteljico Agathe. Nedolžen ples se razvije v spogledovanje, ki se konča s posteljno avanturo. Nič neobičajnega in problematičnega, če ne bi bil Tomas poročen s svojim britanskim partnerjem Martinom. A ponosno priznanje, da je prvič spal z žensko, usodno načne njuno vezo. Še posebej ker se Tomasov odnos z Agathe razvije v več kot le seks in ker se srečujeta vedno pogosteje. Njuno početje v vseh treh sproži doslej nepoznane občutke telesne privlačnosti, skeleče razdvojenosti in boleče prevare. Smo v ljubezni res pripravljeni deliti?
Prehodi (r. Ira Sachs)
Na sklepni zabavi po uspešno končanem snemanju v Parizu nemški režiser Tomas spozna mlado osnovnošolsko učiteljico Agathe. Nedolžen ples se razvije v spogledovanje, ki se konča s posteljno avanturo. Nič neobičajnega in problematičnega, če ne bi bil Tomas poročen s svojim britanskim partnerjem Martinom. A ponosno priznanje, da je prvič spal z žensko, usodno načne njuno vezo. Še posebej ker se Tomasov odnos z Agathe razvije v več kot le seks in ker se srečujeta vedno pogosteje. Njuno početje v vseh treh sproži doslej nepoznane občutke telesne privlačnosti, skeleče razdvojenosti in boleče prevare. Smo v ljubezni res pripravljeni deliti?
Popolni dnevi (r. Wim Wenders)
Hirayama je moški srednjih let, ki v Tokiu opravlja službo čistilca javnih stranišč. Možakar se vsak dan vozi po mestu, v svojem avtu posluša glasbo, nato pa se na vsaki postojanki preobleče, pripravi čistilne pripomočke in opravi svoje delo. Vendar pa za Hirayamo delo ni zgolj dolgočasna rutina. Med malico venomer bere knjige, fotografira naravo in opazuje preproste trenutke življenja. A kdo je zares Hirayama? Šele zaporedje nepričakovanih srečanj razkrije ozadje njegove zgodbe.
Popolni dnevi (r. Wim Wenders)
Hirayama je moški srednjih let, ki v Tokiu opravlja službo čistilca javnih stranišč. Možakar se vsak dan vozi po mestu, v svojem avtu posluša glasbo, nato pa se na vsaki postojanki preobleče, pripravi čistilne pripomočke in opravi svoje delo. Vendar pa za Hirayamo delo ni zgolj dolgočasna rutina. Med malico venomer bere knjige, fotografira naravo in opazuje preproste trenutke življenja. A kdo je zares Hirayama? Šele zaporedje nepričakovanih srečanj razkrije ozadje njegove zgodbe.
Ne pričakujte preveč od konca sveta (r. Radu Jude)
Angela je asistentka produkcije v filmskem in video podjetju v Bukarešti. Poleg neprespanih noči, večnih pritiskov in negotovosti glede službe ji nadrejeni naložijo nov izziv. Za avstrijsko podjetje morajo posneti promocijski video, ki bo delavce spodbujal k uporabi zaščitnih oblačil in opreme. Video mora vsebovati osebna pričevanja z jasnim podtonom, da za nobeno nesrečo ali nezgodo niso krivi šefi, temveč delavčeva lastna malomarnost. Angela na avdicijah išče invalide, ki so za obljubljeni honorar pripravljeni sodelovati v tej farsi. Zasebno pa ima poseben hobi: na TikToku pod psevdonimom Bobita z opolzkostjo in sovražnim govorom v obliki seksističnih, rasističnih in drugih toksičnih komentarjev v svetovni splet izliva svoje frustracije.
Ne pričakujte preveč od konca sveta (r. Radu Jude)
Angela je asistentka produkcije v filmskem in video podjetju v Bukarešti. Poleg neprespanih noči, večnih pritiskov in negotovosti glede službe ji nadrejeni naložijo nov izziv. Za avstrijsko podjetje morajo posneti promocijski video, ki bo delavce spodbujal k uporabi zaščitnih oblačil in opreme. Video mora vsebovati osebna pričevanja z jasnim podtonom, da za nobeno nesrečo ali nezgodo niso krivi šefi, temveč delavčeva lastna malomarnost. Angela na avdicijah išče invalide, ki so za obljubljeni honorar pripravljeni sodelovati v tej farsi. Zasebno pa ima poseben hobi: na TikToku pod psevdonimom Bobita z opolzkostjo in sovražnim govorom v obliki seksističnih, rasističnih in drugih toksičnih komentarjev v svetovni splet izliva svoje frustracije.
Knjiga rešitev (r. Michel Gondry)
Marc je tridesetletni filmski režiser, nerazumljen zaradi svojih norih in abstraktnih idej. Nekega dne se odloči, da bo prenehal jemati predpisana zdravila za obvladovanje tesnobe, ki po njegovem mnenju zavirajo njegovo ustvarjalno moč, in brez njih dokončal štiriurni film, za katerega je prepričan, da bo prava mojstrovina. Da njegovi kreativni izpadi in nefunkcionalne domislice niso vedno prijazni do najožjih sodelavcev in prijateljev – stare tete Denise, katere domovanje je zmeraj odprto za vsakogar, zveste montažerke Charlotte, asistentke Sylvie, mladega pripravnika Carlosa –, še manj pa do producentov, je bržkone jasno. Predstavniki neodvisnega studia grozijo, da bodo ustavili financiranje projekta, a Marc vztraja pri svojem …
Knjiga rešitev (r. Michel Gondry)
Marc je tridesetletni filmski režiser, nerazumljen zaradi svojih norih in abstraktnih idej. Nekega dne se odloči, da bo prenehal jemati predpisana zdravila za obvladovanje tesnobe, ki po njegovem mnenju zavirajo njegovo ustvarjalno moč, in brez njih dokončal štiriurni film, za katerega je prepričan, da bo prava mojstrovina. Da njegovi kreativni izpadi in nefunkcionalne domislice niso vedno prijazni do najožjih sodelavcev in prijateljev – stare tete Denise, katere domovanje je zmeraj odprto za vsakogar, zveste montažerke Charlotte, asistentke Sylvie, mladega pripravnika Carlosa –, še manj pa do producentov, je bržkone jasno. Predstavniki neodvisnega studia grozijo, da bodo ustavili financiranje projekta, a Marc vztraja pri svojem …
Interesno območje (r. Jonathan Glazer)
Rudolf Höss je komandant v nemški vojski v drugi svetovni vojni. Skupaj z ženo Hedwig in otroki živi v idilični hiši, od katere je neokrnjena narava le korak oddaljena. To je popolno okolje za vzgojo otrok: tam se lahko v miru igrajo, medtem ko mati skrbi za vrt, ob koncu dneva pa se družina zbere pri večerji. Nekaj je pri Hössovih vendarle drugače. Njihovo posestvo meji na koncentracijsko taborišče Auschwitz. A to družine prav nič ne moti pri vsakodnevnih opravilih. Občasni streli, kriki in prah, ki ga prinese iz dimnikov, so samo bežna motnja v ozadju, ob kateri nihče ne trene z očesom.
Interesno območje (r. Jonathan Glazer)
Rudolf Höss je komandant v nemški vojski v drugi svetovni vojni. Skupaj z ženo Hedwig in otroki živi v idilični hiši, od katere je neokrnjena narava le korak oddaljena. To je popolno okolje za vzgojo otrok: tam se lahko v miru igrajo, medtem ko mati skrbi za vrt, ob koncu dneva pa se družina zbere pri večerji. Nekaj je pri Hössovih vendarle drugače. Njihovo posestvo meji na koncentracijsko taborišče Auschwitz. A to družine prav nič ne moti pri vsakodnevnih opravilih. Občasni streli, kriki in prah, ki ga prinese iz dimnikov, so samo bežna motnja v ozadju, ob kateri nihče ne trene z očesom.
Čuden način življenja (r. Pedro Almodóvar)
Leto 1910. Silva, možakar mehiškega porekla, jezdi čez puščavo, ki ga ločuje od Bitter Creeka. Tja se je odpravil, da bi obiskal šerifa Jaka, ki je s svojo hladnostjo njegovo popolno značajsko nasprotje. Oba moška sta zdaj v petdesetih letih, a petindvajset let poprej sta oba delala kot najeta morilca. Silva prihaja na obisk z izgovorom, da bi rad znova videl prijatelja iz mladih let. Tisti večer zato v šerifovi hiši ne manjka hrane, pijače in – ljubezni.
Čuden način življenja (r. Pedro Almodóvar)
Leto 1910. Silva, možakar mehiškega porekla, jezdi čez puščavo, ki ga ločuje od Bitter Creeka. Tja se je odpravil, da bi obiskal šerifa Jaka, ki je s svojo hladnostjo njegovo popolno značajsko nasprotje. Oba moška sta zdaj v petdesetih letih, a petindvajset let poprej sta oba delala kot najeta morilca. Silva prihaja na obisk z izgovorom, da bi rad znova videl prijatelja iz mladih let. Tisti večer zato v šerifovi hiši ne manjka hrane, pijače in – ljubezni.
Adamant (r. Nicolas Philibert)
Adamant je edinstven dnevni center na obrežju Sene, ki mu zaradi krize francoskega zdravstvenega sistema grozi zaprtje. Odraslim, ki trpijo za duševnimi motnjami, ponuja prostor, kjer se lahko svobodno izražajo, družijo in vključujejo v segmente vsakodnevnega življenja. Tu so glasbeniki, umetniki, filozofi in rokodelci, ki sicer živijo v svojem svetu. Svojevrsten filmski portret z dokumentiranjem osebnih izpovedi in prikazom dela ekipe strokovnih delavcev, ki se borijo proti dehumanizaciji psihiatrije, odstira svet drugačnosti in nagovarja k ohranjanju človečnosti.
Adamant (r. Nicolas Philibert)
Adamant je edinstven dnevni center na obrežju Sene, ki mu zaradi krize francoskega zdravstvenega sistema grozi zaprtje. Odraslim, ki trpijo za duševnimi motnjami, ponuja prostor, kjer se lahko svobodno izražajo, družijo in vključujejo v segmente vsakodnevnega življenja. Tu so glasbeniki, umetniki, filozofi in rokodelci, ki sicer živijo v svojem svetu. Svojevrsten filmski portret z dokumentiranjem osebnih izpovedi in prikazom dela ekipe strokovnih delavcev, ki se borijo proti dehumanizaciji psihiatrije, odstira svet drugačnosti in nagovarja k ohranjanju človečnosti.
Sonce in hči (r. Catalina Razzini)
Lucía in mlajša sestrica Maribel po očetovem odhodu na delo ostaneta sami z mamo, ki na hrbtu še vedno nosi njunega mlajšega bratca, in ji pomagata pri prodaji domačih izdelkov. Lucía postaja nestrpna, od očeta ni iz velikega mesta nobene besede. Zdi se, da je obupala tudi mama. Kaj je to veliko mesto, kamor se je odpravil oče? Je morda kdo od tistih, ki so se vrnili, tam videl njenega očeta? Deklica razmišlja, da bi se v mesto odpravila tudi sama, vendar nima denarja. Opazuje, kako se otočani preživljajo s turizmom in kmalu jima tudi s sestrico uspe zaslužiti nekaj drobiža. Čas je, da vzame usodo v svoje roke.
Sonce in hči (r. Catalina Razzini)
Lucía in mlajša sestrica Maribel po očetovem odhodu na delo ostaneta sami z mamo, ki na hrbtu še vedno nosi njunega mlajšega bratca, in ji pomagata pri prodaji domačih izdelkov. Lucía postaja nestrpna, od očeta ni iz velikega mesta nobene besede. Zdi se, da je obupala tudi mama. Kaj je to veliko mesto, kamor se je odpravil oče? Je morda kdo od tistih, ki so se vrnili, tam videl njenega očeta? Deklica razmišlja, da bi se v mesto odpravila tudi sama, vendar nima denarja. Opazuje, kako se otočani preživljajo s turizmom in kmalu jima tudi s sestrico uspe zaslužiti nekaj drobiža. Čas je, da vzame usodo v svoje roke.
Oktenksčau (r. Nicole van Kilsdonk)
Za dvanajstletno Jamie se začenja nova pot – šolanje nadaljuje na zavodu za gluhe in naglušne, kjer naj bi se lažje vključila v družbo. A Jamie je sramežljivo in zadržano dekle, zato prvi dnevi zanjo niso lahki. V podporo ji je babica, energična in odštekana gospa, ki je tako kot Jamie gluha in živi v Parizu. Ko babica pristane v bolnišnici, Jamiejina družina odhiti k njej, Jamie pa pustijo v internatu na Nizozemskem. Njeno zaskrbljenost opazi samozavestna in odločna sošolka Imane, ki predlaga, da se dekleti kar sami odpravita v Pariz. Stvari se hitro zapletejo in dekleti ostaneta brez vozovnic. Odločita se za štopanje, ki jima naproti pripelje veliko zanimivih ljudi in postavi njuno prijateljstvo na preizkušnjo.
Oktenksčau (r. Nicole van Kilsdonk)
Za dvanajstletno Jamie se začenja nova pot – šolanje nadaljuje na zavodu za gluhe in naglušne, kjer naj bi se lažje vključila v družbo. A Jamie je sramežljivo in zadržano dekle, zato prvi dnevi zanjo niso lahki. V podporo ji je babica, energična in odštekana gospa, ki je tako kot Jamie gluha in živi v Parizu. Ko babica pristane v bolnišnici, Jamiejina družina odhiti k njej, Jamie pa pustijo v internatu na Nizozemskem. Njeno zaskrbljenost opazi samozavestna in odločna sošolka Imane, ki predlaga, da se dekleti kar sami odpravita v Pariz. Stvari se hitro zapletejo in dekleti ostaneta brez vozovnic. Odločita se za štopanje, ki jima naproti pripelje veliko zanimivih ljudi in postavi njuno prijateljstvo na preizkušnjo.
Ama in totem (r. Sander Burger)
Ama do domovine svojih staršev nima odnosa – pozna jo le po nekaj maminih jedeh in pripovedkah. Čarobni svet Senegala je ne zanima, raje sanjari o plavalskih zmagah. Nekega večera, ko sta oče in Ama zdoma, se pri njih oglasi policija. Zaradi neustreznih dokumentov Amino mamo in sestrico odpeljejo na policijsko postajo. Ama, ki dogajanje opazuje skrita v hišici na igrišču, se zateče k prijatelju Thijsu. Odloči se, da bo poiskala očeta. A zdi se, da je tudi on izpuhtel brez sledu. Takrat začne Amo spremljati nenavadno velika žival – Ama se čudi, je to ježevec iz maminih pripovedk? Je resničen ali ga vidi samo ona? S prijaznim ježevcem ob strani se iskalna akcija po sivem Rotterdamu spremeni v pravo pustolovščino.
Ama in totem (r. Sander Burger)
Ama do domovine svojih staršev nima odnosa – pozna jo le po nekaj maminih jedeh in pripovedkah. Čarobni svet Senegala je ne zanima, raje sanjari o plavalskih zmagah. Nekega večera, ko sta oče in Ama zdoma, se pri njih oglasi policija. Zaradi neustreznih dokumentov Amino mamo in sestrico odpeljejo na policijsko postajo. Ama, ki dogajanje opazuje skrita v hišici na igrišču, se zateče k prijatelju Thijsu. Odloči se, da bo poiskala očeta. A zdi se, da je tudi on izpuhtel brez sledu. Takrat začne Amo spremljati nenavadno velika žival – Ama se čudi, je to ježevec iz maminih pripovedk? Je resničen ali ga vidi samo ona? S prijaznim ježevcem ob strani se iskalna akcija po sivem Rotterdamu spremeni v pravo pustolovščino.
Franceve prijateljske zgodbe (r. Johannes Schmid)
Ko stoji ob katedru, pred učiteljem prestrašeno zapiska in ne uspe izdaviti niti besedice opravičila. Seveda se mu vsi smejijo, učitelj pa ga brez posluha pošlje v klop. K sreči mu ob strani stojita najboljša prijatelja Gabi in Ernest, a niti njuno prigovarjanje ne pomaga. Takrat pa Franz preko starejšega brata spozna vplivneža Hanka Haberja. In kakšno odkritje je to! Hank Haber namreč ve, kaj pomeni biti pravi moški in to v videoposnetkih razlaga tudi vsem drugim. Franc je prepričan, da so Hankova navodila pravi recept za uspeh. A Franc se vede čedalje bolj nesramno, kar kmalu ogrozi njegovo prijateljstvo z zvesto Gabi.
Franceve prijateljske zgodbe (r. Johannes Schmid)
Ko stoji ob katedru, pred učiteljem prestrašeno zapiska in ne uspe izdaviti niti besedice opravičila. Seveda se mu vsi smejijo, učitelj pa ga brez posluha pošlje v klop. K sreči mu ob strani stojita najboljša prijatelja Gabi in Ernest, a niti njuno prigovarjanje ne pomaga. Takrat pa Franz preko starejšega brata spozna vplivneža Hanka Haberja. In kakšno odkritje je to! Hank Haber namreč ve, kaj pomeni biti pravi moški in to v videoposnetkih razlaga tudi vsem drugim. Franc je prepričan, da so Hankova navodila pravi recept za uspeh. A Franc se vede čedalje bolj nesramno, kar kmalu ogrozi njegovo prijateljstvo z zvesto Gabi.
Roza in Kamena škratinja (r. Karla Nor Holmbäck)
Roza je cvetna vila, ki živi v Deželi večnega poletja. Vsako jutro in vsak večer s svojo čarobno palčko čebelam skrbno odpira in zapira cvetove. Bolj kot vse na svetu si želi prijateljev, vendar je preveč prestrašena, da bi se podala v širni svet. Nekega dne pa v njeno življenje prileti zgovorna in samozavestna metuljčica Svilčica. Ob njej se opogumi tudi Roza in pogleda na svet z drugačnimi očmi. Nato pa se neke noči Svilčica s svojega raziskovanja ne vrne. Rozo zaskrbi: je prijateljica morda v nevarnosti? Tam zunaj namreč živi Kamnita škratinja, ki gozdne prebivalce s strupenim pogledom spreminja v kamen. Roza se odloči poiskati prijateljico.
Roza in Kamena škratinja (r. Karla Nor Holmbäck)
Roza je cvetna vila, ki živi v Deželi večnega poletja. Vsako jutro in vsak večer s svojo čarobno palčko čebelam skrbno odpira in zapira cvetove. Bolj kot vse na svetu si želi prijateljev, vendar je preveč prestrašena, da bi se podala v širni svet. Nekega dne pa v njeno življenje prileti zgovorna in samozavestna metuljčica Svilčica. Ob njej se opogumi tudi Roza in pogleda na svet z drugačnimi očmi. Nato pa se neke noči Svilčica s svojega raziskovanja ne vrne. Rozo zaskrbi: je prijateljica morda v nevarnosti? Tam zunaj namreč živi Kamnita škratinja, ki gozdne prebivalce s strupenim pogledom spreminja v kamen. Roza se odloči poiskati prijateljico.
Ugrabitev (r. Daniela Goggi)
Buenos Aires v osemdesetih letih. Julio se po padcu brutalne diktature s svojo družino iz azila vrne nazaj v Argentino. Možakar prihaja iz bogate družine industrialcev in zdaj, ko so se razmere v državi uredile, je vse pripravljeno, da bo skupaj s starejšim bratom Miguelom prevzel upravljanje podjetja. A ravno ko bi moral zasesti družinski prestol, Miguela ugrabijo, Julio pa postane glavni pogajalec s kriminalci. Tako se razkrijejo sile kontinuitete prejšnjega sistema, ki še vedno delujejo v na novo vzpostavljeni in krhki argentinski demokraciji.
Ugrabitev (r. Daniela Goggi)
Buenos Aires v osemdesetih letih. Julio se po padcu brutalne diktature s svojo družino iz azila vrne nazaj v Argentino. Možakar prihaja iz bogate družine industrialcev in zdaj, ko so se razmere v državi uredile, je vse pripravljeno, da bo skupaj s starejšim bratom Miguelom prevzel upravljanje podjetja. A ravno ko bi moral zasesti družinski prestol, Miguela ugrabijo, Julio pa postane glavni pogajalec s kriminalci. Tako se razkrijejo sile kontinuitete prejšnjega sistema, ki še vedno delujejo v na novo vzpostavljeni in krhki argentinski demokraciji.
Trenque Lauquen, 2. del (r. Laura Citarella)
Laura, na univerzi zaposlena botaničarka, je pred časom skrivnostno izginila. Dva moška sta se – tudi iz romantičnih vzgibov – odločila, da jo bosta poiskala. Drugi del diptiha o Laurinem izginotju nam skuša obrazložiti razloge za njen nenadni mrk. Prijateljici zabiča, da je posneta izpoved namenjena le njej in naj je ne deli z nikomer. Obenem so okoliščine Laurinega izginotja osvetljene z drugimi koščki sestavljanke: z zgodbo o dveh lezbičnih ljubimkah iz predmestja, ki naj bi izvajali znanstveni eksperiment in na skrivaj vzgajali mutantsko bitje ...
Trenque Lauquen, 2. del (r. Laura Citarella)
Laura, na univerzi zaposlena botaničarka, je pred časom skrivnostno izginila. Dva moška sta se – tudi iz romantičnih vzgibov – odločila, da jo bosta poiskala. Drugi del diptiha o Laurinem izginotju nam skuša obrazložiti razloge za njen nenadni mrk. Prijateljici zabiča, da je posneta izpoved namenjena le njej in naj je ne deli z nikomer. Obenem so okoliščine Laurinega izginotja osvetljene z drugimi koščki sestavljanke: z zgodbo o dveh lezbičnih ljubimkah iz predmestja, ki naj bi izvajali znanstveni eksperiment in na skrivaj vzgajali mutantsko bitje ...
Trenque Lauquen, 1. del (r. Laura Citarella)
Laura je na univerzi zaposlena botaničarka, ki se posveča razvrščanju rastlin iz domačega okolja. Ko nekega dne skrivnostno izgine, se dva moška odločita, da jo bosta poiskala. Njun razlog? Ljubezen. Rafael je njen dolgoletni partner, ki želi, da bi prenovljena hiša v Buenos Airesu postala njun skupni dom. Ezekijel pa je Laurin voznik in zaupnik še iz časov, ko je živela v Treque Lauquenu. V prvih šestih poglavjih spremljamo začetek njunega iskanja in razkrivanje identitete učiteljice, ki je imela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja strastno afero z veleposestnikom. Prav erotična ljubezenska pisma, ki jih je Laura našla v knjižnici, so namreč zanetila razmerje med njo in Ezekijelom ...
Trenque Lauquen, 1. del (r. Laura Citarella)
Laura je na univerzi zaposlena botaničarka, ki se posveča razvrščanju rastlin iz domačega okolja. Ko nekega dne skrivnostno izgine, se dva moška odločita, da jo bosta poiskala. Njun razlog? Ljubezen. Rafael je njen dolgoletni partner, ki želi, da bi prenovljena hiša v Buenos Airesu postala njun skupni dom. Ezekijel pa je Laurin voznik in zaupnik še iz časov, ko je živela v Treque Lauquenu. V prvih šestih poglavjih spremljamo začetek njunega iskanja in razkrivanje identitete učiteljice, ki je imela v šestdesetih letih prejšnjega stoletja strastno afero z veleposestnikom. Prav erotična ljubezenska pisma, ki jih je Laura našla v knjižnici, so namreč zanetila razmerje med njo in Ezekijelom ...
Puan (r. María Alché, Benjamin Naishtat)
Spoštovani profesor Caselli nepričakovano umre in Marcelo Pena, njegov prijatelj in učenec, je prepričan, da bo prav on postal njegov naslednik. Vendar se s predavanj v Evropi vrne Rafael Sujarchuk, ki mesto zahteva zase. Medtem ko na univerzi Puan, ki je opravila pomembno vlogo v argentinskih študentskih in revolucionarnih gibanjih, poteka dvoboj obeh filozofov, se zasebna življenja in nasploh vsa država potapljajo v kaos.
Puan (r. María Alché, Benjamin Naishtat)
Spoštovani profesor Caselli nepričakovano umre in Marcelo Pena, njegov prijatelj in učenec, je prepričan, da bo prav on postal njegov naslednik. Vendar se s predavanj v Evropi vrne Rafael Sujarchuk, ki mesto zahteva zase. Medtem ko na univerzi Puan, ki je opravila pomembno vlogo v argentinskih študentskih in revolucionarnih gibanjih, poteka dvoboj obeh filozofov, se zasebna življenja in nasploh vsa država potapljajo v kaos.
Prestopnika (r. Rodrigo Moreno)
Moran in Roman sta običajna bančna uslužbenca, ki se sprašujeta, ali v življenju obstaja še kaj več kot zgolj rutinsko delo. Moran nekega večera prizna, da je ukradel šeststo petdeset tisoč dolarjev, kar je dvakrat toliko, kot bi z rednim delom zaslužil do upokojitve. Zdaj se namerava predati policiji, a še pred tem Romanu ponudi polovico denarja, če bi ga zanj skril, dokler ne pride iz zapora. Njuno hrepenenje po boljšem življenu s tem dogodkom dobi nenaden in vznemirljiv obrat.
Prestopnika (r. Rodrigo Moreno)
Moran in Roman sta običajna bančna uslužbenca, ki se sprašujeta, ali v življenju obstaja še kaj več kot zgolj rutinsko delo. Moran nekega večera prizna, da je ukradel šeststo petdeset tisoč dolarjev, kar je dvakrat toliko, kot bi z rednim delom zaslužil do upokojitve. Zdaj se namerava predati policiji, a še pred tem Romanu ponudi polovico denarja, če bi ga zanj skril, dokler ne pride iz zapora. Njuno hrepenenje po boljšem življenu s tem dogodkom dobi nenaden in vznemirljiv obrat.
Južni veter (r. Daniel Casabé, Edgardo Dieleke)
Osamljen buenosaireški detektiv Jorge Villafañez se ponaša s tem, da zna iz ljudi izvleči tisto, kar od njih potrebuje, a ko se iz svojega stanovanja v stolpnici spusti v naraščajoče valove reke Rio de la Plata, na površje priplavajo utrinki iz njegove vse prej kot brezmadežne preteklosti. Samosvoje filmsko delo, ki sprva deluje kot argentinska različica Hitchcockove Vrtoglavice, združuje nenavadno montažo, arhivske posnetke, nadrealistične vložke in posrečene žanrske premene.
Južni veter (r. Daniel Casabé, Edgardo Dieleke)
Osamljen buenosaireški detektiv Jorge Villafañez se ponaša s tem, da zna iz ljudi izvleči tisto, kar od njih potrebuje, a ko se iz svojega stanovanja v stolpnici spusti v naraščajoče valove reke Rio de la Plata, na površje priplavajo utrinki iz njegove vse prej kot brezmadežne preteklosti. Samosvoje filmsko delo, ki sprva deluje kot argentinska različica Hitchcockove Vrtoglavice, združuje nenavadno montažo, arhivske posnetke, nadrealistične vložke in posrečene žanrske premene.
Rdeča parabola (r. Nanni Moretti)
Noč svetega Lovrenca (r. Paolo & Vittorio Taviani)
Mestece San Miniato v Toskani v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Nemci, ki se umikajo iz vasi, prepričajo starega škofa, naj zbere ljudi v cerkvi, z obljubo, da bodo tam na varnem. Del vaščanov škofu negotovo sledi, del pa se pod vodstvom Galvana, ponosnega kmeta, ki sluti prevaro, poda čez polja, ameriškim zaveznikom naproti. Iz cerkve se rešijo le redki, ki jih travma zaznamuje za vse življenje.
Noč svetega Lovrenca (r. Paolo & Vittorio Taviani)
Mestece San Miniato v Toskani v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Nemci, ki se umikajo iz vasi, prepričajo starega škofa, naj zbere ljudi v cerkvi, z obljubo, da bodo tam na varnem. Del vaščanov škofu negotovo sledi, del pa se pod vodstvom Galvana, ponosnega kmeta, ki sluti prevaro, poda čez polja, ameriškim zaveznikom naproti. Iz cerkve se rešijo le redki, ki jih travma zaznamuje za vse življenje.
Kristus se je ustavil v Eboliju (r. Francesco Rosi)
Carlo Levi je slikar in pisatelj iz Torina. Diplomiral je tudi iz medicine, a ni nikoli delal kot zdravnik. Leta 1935 ga Mussolinijev režim aretira zaradi protifašističnega delovanja in ga izžene v Aliano, odmaknjeno mestece v pokrajini na jugu Italije, ki se danes imenuje Basilicata. Pokrajina je čudovita, a tamkajšnje kmečko prebivalstvo je revno in zaostalo. Ljudje so nazadnjaški in vraževerni, veliko se jih je s trebuhom za kruhom izselilo v ZDA. Ker lokalni zdravniki kmetov nočejo zdraviti, začne za njihovo zdravje skrbeti Levi, ki se tako močno poveže z lokalno skupnostjo. Izkušnja življenja v Alianu postopoma spremeni tako Levija samega kot njegov pogled na lastno domovino.
Kristus se je ustavil v Eboliju (r. Francesco Rosi)
Carlo Levi je slikar in pisatelj iz Torina. Diplomiral je tudi iz medicine, a ni nikoli delal kot zdravnik. Leta 1935 ga Mussolinijev režim aretira zaradi protifašističnega delovanja in ga izžene v Aliano, odmaknjeno mestece v pokrajini na jugu Italije, ki se danes imenuje Basilicata. Pokrajina je čudovita, a tamkajšnje kmečko prebivalstvo je revno in zaostalo. Ljudje so nazadnjaški in vraževerni, veliko se jih je s trebuhom za kruhom izselilo v ZDA. Ker lokalni zdravniki kmetov nočejo zdraviti, začne za njihovo zdravje skrbeti Levi, ki se tako močno poveže z lokalno skupnostjo. Izkušnja življenja v Alianu postopoma spremeni tako Levija samega kot njegov pogled na lastno domovino.
Dvajseto stoletje (r. Bernardo Bertolucci)
Zgodba o dveh prijateljih, rojenih na dan Verdijeve smrti leta 1901. Alfredo odrašča v družini bogatih veleposestnikov, Olmo pa revnih kmetov, a se kljub razrednim razlikam skupaj igrata in odraščata kot tesna prijatelja. Kot odrasla pa se oddaljita, saj Alfredo prejme v posest dediščino, Olmo pa zagovarja pravice delavcev. Leta minevajo, v državi narašča fašizem, njune vrednote pa so vse bolj trdno usidrane na nasprotnih bregovih.
Dvajseto stoletje (r. Bernardo Bertolucci)
Zgodba o dveh prijateljih, rojenih na dan Verdijeve smrti leta 1901. Alfredo odrašča v družini bogatih veleposestnikov, Olmo pa revnih kmetov, a se kljub razrednim razlikam skupaj igrata in odraščata kot tesna prijatelja. Kot odrasla pa se oddaljita, saj Alfredo prejme v posest dediščino, Olmo pa zagovarja pravice delavcev. Leta minevajo, v državi narašča fašizem, njune vrednote pa so vse bolj trdno usidrane na nasprotnih bregovih.
Lucky Luciano (r. Francesco Rosi)
Siciljanec Charles »Lucky« Luciano se v tridesetih letih prejšnjega stoletja povzpne na položaj »šefa vseh šefov« ameriške mafije. Leta 1946 je po prestani kazni za umor pomiloščen in deportiran iz ZDA v Italijo. Naseli se v Neaplju in prevzame nadzor nad trgovino z mamili. Agent zveznega urada za narkotike Charles Siragusa je zadolžen, da ga razkrinka. Siragusa uspe za informatorja pridobiti Lucianovega sodelavca Gena Gianninija, ki preživi leto dni v italijanskem zaporu in stik s Siraguso ohranja tako, da mu pošilja pisma po svoji ljubimki. Ne zaveda pa se, da se je ta zapletla v razmerje z Lucianom, ki prebere vsebino pisem in izve za prijateljevo dvojno prevaro ...
Lucky Luciano (r. Francesco Rosi)
Siciljanec Charles »Lucky« Luciano se v tridesetih letih prejšnjega stoletja povzpne na položaj »šefa vseh šefov« ameriške mafije. Leta 1946 je po prestani kazni za umor pomiloščen in deportiran iz ZDA v Italijo. Naseli se v Neaplju in prevzame nadzor nad trgovino z mamili. Agent zveznega urada za narkotike Charles Siragusa je zadolžen, da ga razkrinka. Siragusa uspe za informatorja pridobiti Lucianovega sodelavca Gena Gianninija, ki preživi leto dni v italijanskem zaporu in stik s Siraguso ohranja tako, da mu pošilja pisma po svoji ljubimki. Ne zaveda pa se, da se je ta zapletla v razmerje z Lucianom, ki prebere vsebino pisem in izve za prijateljevo dvojno prevaro ...
Zadeva Mattei (r. Francesco Rosi)
Italijanski poslovnež Enrico Mattei je bil za Italijo pomembna osebnost – najprej se je izkazal kot borec za svobodo v boju proti nacistom, po drugi svetovni vojni pa je uspel preprečiti prodajo nastajajoče italijanske naftne industrije ameriškim podjetjem. Razvil je državno naftno družbo Eni, ki se je potegovala za naftne in plinske posle v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda. 27. oktobra 1962 je njegovo zasebno letalo strmoglavilo tik pred pristankom na milanskem letališču. Uradno je umrl v letalski nesreči, a številni so dvomili, da je bila njegova smrt naključna.
Zadeva Mattei (r. Francesco Rosi)
Italijanski poslovnež Enrico Mattei je bil za Italijo pomembna osebnost – najprej se je izkazal kot borec za svobodo v boju proti nacistom, po drugi svetovni vojni pa je uspel preprečiti prodajo nastajajoče italijanske naftne industrije ameriškim podjetjem. Razvil je državno naftno družbo Eni, ki se je potegovala za naftne in plinske posle v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda. 27. oktobra 1962 je njegovo zasebno letalo strmoglavilo tik pred pristankom na milanskem letališču. Uradno je umrl v letalski nesreči, a številni so dvomili, da je bila njegova smrt naključna.
Ljudje proti (r. Francesco Rosi)
Prva svetovna vojna, alpska fronta v severni Italiji. Italijanski vojaki, obsojeni na bivanje v strelskih jarkih sredi pustega gorovja, dobijo nor ukaz: general Leone jih brez artilerijske podpore pošlje nad močno utrjene avstrijske položaje pod vrhom gore. Z naraščanjem žrtev se med vedno bolj razredčenimi vojaki širi ogorčenje, to pa preraste v upor, ki ga nadrejeni krvavo zadušijo. Poročnik Sassu, ki mu odločitve očitno nesposobnih in nemoralnih nadrejenih ne dajo spati, postopoma začne dvomiti o namenu vojne in ponovno razmisli o tem, kaj so njegove resnične dolžnosti.
Ljudje proti (r. Francesco Rosi)
Prva svetovna vojna, alpska fronta v severni Italiji. Italijanski vojaki, obsojeni na bivanje v strelskih jarkih sredi pustega gorovja, dobijo nor ukaz: general Leone jih brez artilerijske podpore pošlje nad močno utrjene avstrijske položaje pod vrhom gore. Z naraščanjem žrtev se med vedno bolj razredčenimi vojaki širi ogorčenje, to pa preraste v upor, ki ga nadrejeni krvavo zadušijo. Poročnik Sassu, ki mu odločitve očitno nesposobnih in nemoralnih nadrejenih ne dajo spati, postopoma začne dvomiti o namenu vojne in ponovno razmisli o tem, kaj so njegove resnične dolžnosti.
Bitka za Alžirijo (r. Gillo Pontecorvo)
Alžir, petdeseta leta. Partizanska skupina Nacionalna osvobodilna fronta (FLN) načrtuje oborožen upor proti francoskim kolonialnim oblastem. Uporniki najprej streljajo na policiste in druge vladne uradnike. Ko začnejo bombardirati javne kraje v evropskem sektorju – kavarne, restavracije, sedež letalske družbe Air France –, oblasti pošljejo nadnje vojaške enote. Obe strani se zapleteta v dolgotrajen spopad, film pa se večinoma osredotoča na dve osebi – prva je Ali La Pointe, nepismen mali kriminalec, ki ga je FLN rekrutirala med prestajanjem zaporne kazni in je postal eden njenih vodilnih članov, druga pa je francoski polkovnik Mathieu, vodilni francoski strateg, ki se s pomočjo obsežnih aretacij in mučenja loti iskanja in odstranitve voditeljev gibanja FLN.
Bitka za Alžirijo (r. Gillo Pontecorvo)
Alžir, petdeseta leta. Partizanska skupina Nacionalna osvobodilna fronta (FLN) načrtuje oborožen upor proti francoskim kolonialnim oblastem. Uporniki najprej streljajo na policiste in druge vladne uradnike. Ko začnejo bombardirati javne kraje v evropskem sektorju – kavarne, restavracije, sedež letalske družbe Air France –, oblasti pošljejo nadnje vojaške enote. Obe strani se zapleteta v dolgotrajen spopad, film pa se večinoma osredotoča na dve osebi – prva je Ali La Pointe, nepismen mali kriminalec, ki ga je FLN rekrutirala med prestajanjem zaporne kazni in je postal eden njenih vodilnih članov, druga pa je francoski polkovnik Mathieu, vodilni francoski strateg, ki se s pomočjo obsežnih aretacij in mučenja loti iskanja in odstranitve voditeljev gibanja FLN.
Roke nad mestom (r. Francesco Rosi)
V revni neapeljski četrti se nekega dne nenadoma zruši stolpnica in pod seboj pokoplje številne stanovalce. Pretreseni meščani zahtevajo, da oblasti najdejo krivca za nesrečo. Komunistični mestni svetnik De Vita sproži preiskavo in odkrije korupcijsko mrežo, v katero so vpleteni politiki in nepremičninsko podjetje. Dogajanje se osredotoči na Edoarda Nottolo, premožnega nepremičninskega posrednika, mestnega svetnika in predstavnika vladajoče stranke. Za tragično nesrečo nihče ne prevzame odgovornosti, luknje v zakonih pa poskrbijo, da se krivci spretno izmuznejo kaznim.
Roke nad mestom (r. Francesco Rosi)
V revni neapeljski četrti se nekega dne nenadoma zruši stolpnica in pod seboj pokoplje številne stanovalce. Pretreseni meščani zahtevajo, da oblasti najdejo krivca za nesrečo. Komunistični mestni svetnik De Vita sproži preiskavo in odkrije korupcijsko mrežo, v katero so vpleteni politiki in nepremičninsko podjetje. Dogajanje se osredotoči na Edoarda Nottolo, premožnega nepremičninskega posrednika, mestnega svetnika in predstavnika vladajoče stranke. Za tragično nesrečo nihče ne prevzame odgovornosti, luknje v zakonih pa poskrbijo, da se krivci spretno izmuznejo kaznim.
Salvatore Giuliano (r. Francesco Rosi)
5. julija 1950 na dvorišču hiše v Castelvetranu najdejo prerešetano truplo razvpitega bandita Salvatoreja Giuliana. Domači in tuji novinarji se zgrnejo na prizorišče zločina v upanju, da bi razvozlali ozadje smrti mladeniča, ki je pri zgolj sedemindvajsetih letih postal najbolj iskan italijanski zločinec in ljudski junak. Francesco Rosi na resničnih prizoriščih in s sicilijanskimi igralci preplete dejstva in mite o banditovi smrti ter pri tem ustvari pretresljiv portret Sicilije ter zapletenih vezi med njenimi prebivalci, mafijo in državnimi uradniki.
Salvatore Giuliano (r. Francesco Rosi)
5. julija 1950 na dvorišču hiše v Castelvetranu najdejo prerešetano truplo razvpitega bandita Salvatoreja Giuliana. Domači in tuji novinarji se zgrnejo na prizorišče zločina v upanju, da bi razvozlali ozadje smrti mladeniča, ki je pri zgolj sedemindvajsetih letih postal najbolj iskan italijanski zločinec in ljudski junak. Francesco Rosi na resničnih prizoriščih in s sicilijanskimi igralci preplete dejstva in mite o banditovi smrti ter pri tem ustvari pretresljiv portret Sicilije ter zapletenih vezi med njenimi prebivalci, mafijo in državnimi uradniki.
Michele Apicella, pomemben član komunistične partije in vaterpolist, po prometni nesreči izgubi spomin. Čeprav nima pojma, kdo je, se s svojim moštvom udeleži vaterpolo tekme na Siciliji. Tekma se vleče ves dan in dolgo v noč, Micheleja pa preplavljajo zmedeni spomini. Med odmori se pogovarja z različnimi sogovorniki, da bi rekonstruiral svojo identiteto. Izkaže se, da je imel prej v tednu pomemben govor, katerega vsebine se ne spomni. Medtem se tekma bliža koncu in vse kaže, da bo Michelejevo moštvo izgubilo. Če mu uspe izvesti zapleteno potezo, imenovano »rdeča parabola«, se bo tekma končala vsaj z izenačenjem.
Rdeča parabola (r. Nanni Moretti)
Michele Apicella, pomemben član komunistične partije in vaterpolist, po prometni nesreči izgubi spomin. Čeprav nima pojma, kdo je, se s svojim moštvom udeleži vaterpolo tekme na Siciliji. Tekma se vleče ves dan in dolgo v noč, Micheleja pa preplavljajo zmedeni spomini. Med odmori se pogovarja z različnimi sogovorniki, da bi rekonstruiral svojo identiteto. Izkaže se, da je imel prej v tednu pomemben govor, katerega vsebine se ne spomni. Medtem se tekma bliža koncu in vse kaže, da bo Michelejevo moštvo izgubilo. Če mu uspe izvesti zapleteno potezo, imenovano »rdeča parabola«, se bo tekma končala vsaj z izenačenjem.
Noč svetega Lovrenca (r. Paolo & Vittorio Taviani)
Mestece San Miniato v Toskani v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Nemci, ki se umikajo iz vasi, prepričajo starega škofa, naj zbere ljudi v cerkvi, z obljubo, da bodo tam na varnem. Del vaščanov škofu negotovo sledi, del pa se pod vodstvom Galvana, ponosnega kmeta, ki sluti prevaro, poda čez polja, ameriškim zaveznikom naproti. Iz cerkve se rešijo le redki, ki jih travma zaznamuje za vse življenje.
Noč svetega Lovrenca (r. Paolo & Vittorio Taviani)
Mestece San Miniato v Toskani v zadnjih dneh druge svetovne vojne. Nemci, ki se umikajo iz vasi, prepričajo starega škofa, naj zbere ljudi v cerkvi, z obljubo, da bodo tam na varnem. Del vaščanov škofu negotovo sledi, del pa se pod vodstvom Galvana, ponosnega kmeta, ki sluti prevaro, poda čez polja, ameriškim zaveznikom naproti. Iz cerkve se rešijo le redki, ki jih travma zaznamuje za vse življenje.
Kristus se je ustavil v Eboliju (r. Francesco Rosi)
Carlo Levi je slikar in pisatelj iz Torina. Diplomiral je tudi iz medicine, a ni nikoli delal kot zdravnik. Leta 1935 ga Mussolinijev režim aretira zaradi protifašističnega delovanja in ga izžene v Aliano, odmaknjeno mestece v pokrajini na jugu Italije, ki se danes imenuje Basilicata. Pokrajina je čudovita, a tamkajšnje kmečko prebivalstvo je revno in zaostalo. Ljudje so nazadnjaški in vraževerni, veliko se jih je s trebuhom za kruhom izselilo v ZDA. Ker lokalni zdravniki kmetov nočejo zdraviti, začne za njihovo zdravje skrbeti Levi, ki se tako močno poveže z lokalno skupnostjo. Izkušnja življenja v Alianu postopoma spremeni tako Levija samega kot njegov pogled na lastno domovino.
Kristus se je ustavil v Eboliju (r. Francesco Rosi)
Carlo Levi je slikar in pisatelj iz Torina. Diplomiral je tudi iz medicine, a ni nikoli delal kot zdravnik. Leta 1935 ga Mussolinijev režim aretira zaradi protifašističnega delovanja in ga izžene v Aliano, odmaknjeno mestece v pokrajini na jugu Italije, ki se danes imenuje Basilicata. Pokrajina je čudovita, a tamkajšnje kmečko prebivalstvo je revno in zaostalo. Ljudje so nazadnjaški in vraževerni, veliko se jih je s trebuhom za kruhom izselilo v ZDA. Ker lokalni zdravniki kmetov nočejo zdraviti, začne za njihovo zdravje skrbeti Levi, ki se tako močno poveže z lokalno skupnostjo. Izkušnja življenja v Alianu postopoma spremeni tako Levija samega kot njegov pogled na lastno domovino.
Odlična trupla (r. Francesco Rosi)
V Palermu nekdo ubija sodnike. Primer prevzame inšpektor Rogas, ki med preiskavo pri ubitih sodnikih odkrije sledi korupcije, a hitro spozna, da njegove nadrejene veliko bolj kot njegova dognanja zanima, kako zločine naprtiti komunistom. Postopoma se Rogas dokoplje do precej dobrega osumljenca – nekega Cresa, ki je bil pred nekaj leti po krivem zaprt zaradi poskusa zastrupitve svoje žene. V zadevi so sodili vsi trije ubiti sodniki, poleg njih pa še sodnik Perro, ki nazadnje prav tako pade pod kroglami ostrostrelca. A nič od naštetega ne odvrne Rogasovih nadrejenih od osredotočanja na komuniste in levičarske študentske protestnike.
Odlična trupla (r. Francesco Rosi)
V Palermu nekdo ubija sodnike. Primer prevzame inšpektor Rogas, ki med preiskavo pri ubitih sodnikih odkrije sledi korupcije, a hitro spozna, da njegove nadrejene veliko bolj kot njegova dognanja zanima, kako zločine naprtiti komunistom. Postopoma se Rogas dokoplje do precej dobrega osumljenca – nekega Cresa, ki je bil pred nekaj leti po krivem zaprt zaradi poskusa zastrupitve svoje žene. V zadevi so sodili vsi trije ubiti sodniki, poleg njih pa še sodnik Perro, ki nazadnje prav tako pade pod kroglami ostrostrelca. A nič od naštetega ne odvrne Rogasovih nadrejenih od osredotočanja na komuniste in levičarske študentske protestnike.
Dvajseto stoletje (r. Bernardo Bertolucci)
Zgodba o dveh prijateljih, rojenih na dan Verdijeve smrti leta 1901. Alfredo odrašča v družini bogatih veleposestnikov, Olmo pa revnih kmetov, a se kljub razrednim razlikam skupaj igrata in odraščata kot tesna prijatelja. Kot odrasla pa se oddaljita, saj Alfredo prejme v posest dediščino, Olmo pa zagovarja pravice delavcev. Leta minevajo, v državi narašča fašizem, njune vrednote pa so vse bolj trdno usidrane na nasprotnih bregovih.
Dvajseto stoletje (r. Bernardo Bertolucci)
Zgodba o dveh prijateljih, rojenih na dan Verdijeve smrti leta 1901. Alfredo odrašča v družini bogatih veleposestnikov, Olmo pa revnih kmetov, a se kljub razrednim razlikam skupaj igrata in odraščata kot tesna prijatelja. Kot odrasla pa se oddaljita, saj Alfredo prejme v posest dediščino, Olmo pa zagovarja pravice delavcev. Leta minevajo, v državi narašča fašizem, njune vrednote pa so vse bolj trdno usidrane na nasprotnih bregovih.
Lucky Luciano (r. Francesco Rosi)
Siciljanec Charles »Lucky« Luciano se v tridesetih letih prejšnjega stoletja povzpne na položaj »šefa vseh šefov« ameriške mafije. Leta 1946 je po prestani kazni za umor pomiloščen in deportiran iz ZDA v Italijo. Naseli se v Neaplju in prevzame nadzor nad trgovino z mamili. Agent zveznega urada za narkotike Charles Siragusa je zadolžen, da ga razkrinka. Siragusa uspe za informatorja pridobiti Lucianovega sodelavca Gena Gianninija, ki preživi leto dni v italijanskem zaporu in stik s Siraguso ohranja tako, da mu pošilja pisma po svoji ljubimki. Ne zaveda pa se, da se je ta zapletla v razmerje z Lucianom, ki prebere vsebino pisem in izve za prijateljevo dvojno prevaro ...
Lucky Luciano (r. Francesco Rosi)
Siciljanec Charles »Lucky« Luciano se v tridesetih letih prejšnjega stoletja povzpne na položaj »šefa vseh šefov« ameriške mafije. Leta 1946 je po prestani kazni za umor pomiloščen in deportiran iz ZDA v Italijo. Naseli se v Neaplju in prevzame nadzor nad trgovino z mamili. Agent zveznega urada za narkotike Charles Siragusa je zadolžen, da ga razkrinka. Siragusa uspe za informatorja pridobiti Lucianovega sodelavca Gena Gianninija, ki preživi leto dni v italijanskem zaporu in stik s Siraguso ohranja tako, da mu pošilja pisma po svoji ljubimki. Ne zaveda pa se, da se je ta zapletla v razmerje z Lucianom, ki prebere vsebino pisem in izve za prijateljevo dvojno prevaro ...
Zadeva Mattei (r. Francesco Rosi)
Italijanski poslovnež Enrico Mattei je bil za Italijo pomembna osebnost – najprej se je izkazal kot borec za svobodo v boju proti nacistom, po drugi svetovni vojni pa je uspel preprečiti prodajo nastajajoče italijanske naftne industrije ameriškim podjetjem. Razvil je državno naftno družbo Eni, ki se je potegovala za naftne in plinske posle v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda. 27. oktobra 1962 je njegovo zasebno letalo strmoglavilo tik pred pristankom na milanskem letališču. Uradno je umrl v letalski nesreči, a številni so dvomili, da je bila njegova smrt naključna.
Zadeva Mattei (r. Francesco Rosi)
Italijanski poslovnež Enrico Mattei je bil za Italijo pomembna osebnost – najprej se je izkazal kot borec za svobodo v boju proti nacistom, po drugi svetovni vojni pa je uspel preprečiti prodajo nastajajoče italijanske naftne industrije ameriškim podjetjem. Razvil je državno naftno družbo Eni, ki se je potegovala za naftne in plinske posle v državah severne Afrike in Bližnjega vzhoda. 27. oktobra 1962 je njegovo zasebno letalo strmoglavilo tik pred pristankom na milanskem letališču. Uradno je umrl v letalski nesreči, a številni so dvomili, da je bila njegova smrt naključna.
Dajte pošast na naslovnico (r. Marco Bellocchio)
Milano, 1972. Nekaj dni pred splošnimi volitvami najdejo hčerko znanega profesorja posiljeno in ubito. Gospod Bizanti, glavni urednik konservativnega časopisa Il Giornale, ki rad daje prednost nepomembnim novicam z desničarskim prizvokom ter olepšuje pereče teme, kot sta brezposelnost in policijsko nasilje, za poročanje o zgodbi zadolži starejšega novinarja Laurija in novinca Rovedo. V nekem trenutku nekateri elementi preiskave kažejo na levičarskega študentskega protestnika, ki postane grešni kozel časopisa. Časopis s svojo gonjo spelje preiskavo v napačno smer in k napačnemu grešniku, a mladi Roveda se ne preda in še naprej išče resnico.
Dajte pošast na naslovnico (r. Marco Bellocchio)
Milano, 1972. Nekaj dni pred splošnimi volitvami najdejo hčerko znanega profesorja posiljeno in ubito. Gospod Bizanti, glavni urednik konservativnega časopisa Il Giornale, ki rad daje prednost nepomembnim novicam z desničarskim prizvokom ter olepšuje pereče teme, kot sta brezposelnost in policijsko nasilje, za poročanje o zgodbi zadolži starejšega novinarja Laurija in novinca Rovedo. V nekem trenutku nekateri elementi preiskave kažejo na levičarskega študentskega protestnika, ki postane grešni kozel časopisa. Časopis s svojo gonjo spelje preiskavo v napačno smer in k napačnemu grešniku, a mladi Roveda se ne preda in še naprej išče resnico.
Preiskava o neoporečnem državljanu (r. Elio Petri)
Cenjen policijski inšpektor z vzdevkom »Doktor« ubije svojo ljubico in zabriše sledi za svojim zločinom. Nato se vmeša v preiskavo in podtakne namige, s katerimi svoje podrejene usmeri k številnim drugim osumljencem, med katerimi sta tudi z žensko poročen homoseksualec in študent, ki se spogleduje z radikalno levico. Zatem preiskovalce usmeri nase, da bi dokazal, da je »onkraj suma« in da mu nihče ne more do živega.
Preiskava o neoporečnem državljanu (r. Elio Petri)
Cenjen policijski inšpektor z vzdevkom »Doktor« ubije svojo ljubico in zabriše sledi za svojim zločinom. Nato se vmeša v preiskavo in podtakne namige, s katerimi svoje podrejene usmeri k številnim drugim osumljencem, med katerimi sta tudi z žensko poročen homoseksualec in študent, ki se spogleduje z radikalno levico. Zatem preiskovalce usmeri nase, da bi dokazal, da je »onkraj suma« in da mu nihče ne more do živega.
Ljudje proti (r. Francesco Rosi)
Prva svetovna vojna, alpska fronta v severni Italiji. Italijanski vojaki, obsojeni na bivanje v strelskih jarkih sredi pustega gorovja, dobijo nor ukaz: general Leone jih brez artilerijske podpore pošlje nad močno utrjene avstrijske položaje pod vrhom gore. Z naraščanjem žrtev se med vedno bolj razredčenimi vojaki širi ogorčenje, to pa preraste v upor, ki ga nadrejeni krvavo zadušijo. Poročnik Sassu, ki mu odločitve očitno nesposobnih in nemoralnih nadrejenih ne dajo spati, postopoma začne dvomiti o namenu vojne in ponovno razmisli o tem, kaj so njegove resnične dolžnosti.
Ljudje proti (r. Francesco Rosi)
Prva svetovna vojna, alpska fronta v severni Italiji. Italijanski vojaki, obsojeni na bivanje v strelskih jarkih sredi pustega gorovja, dobijo nor ukaz: general Leone jih brez artilerijske podpore pošlje nad močno utrjene avstrijske položaje pod vrhom gore. Z naraščanjem žrtev se med vedno bolj razredčenimi vojaki širi ogorčenje, to pa preraste v upor, ki ga nadrejeni krvavo zadušijo. Poročnik Sassu, ki mu odločitve očitno nesposobnih in nemoralnih nadrejenih ne dajo spati, postopoma začne dvomiti o namenu vojne in ponovno razmisli o tem, kaj so njegove resnične dolžnosti.
Konformist (r. Bernardo Bertolucci)
Italija leta 1938. Med Mussolinijevo vladavino se podrepni buržuj Marcello Clerici izreče za fašista in začne sodelovati s tajno policijo – ne iz lojalnosti ali ambicije, ampak preprosto zato ker si iz globoke potrebe po pripadnosti vedno prizadeva biti čim bolj »normalen« in živeti v skladu s prevladujočo ideologijo. Po poroki z živahno Giulio se odpravi na medene tedne v Pariz, kjer mora za tajno policijo opraviti nalogo – usmrtiti svojega nekdanjega profesorja, ki vodi protifašistično uporniško gibanje. A v Parizu začnejo Clericija razjedati dvomi …
Konformist (r. Bernardo Bertolucci)
Italija leta 1938. Med Mussolinijevo vladavino se podrepni buržuj Marcello Clerici izreče za fašista in začne sodelovati s tajno policijo – ne iz lojalnosti ali ambicije, ampak preprosto zato ker si iz globoke potrebe po pripadnosti vedno prizadeva biti čim bolj »normalen« in živeti v skladu s prevladujočo ideologijo. Po poroki z živahno Giulio se odpravi na medene tedne v Pariz, kjer mora za tajno policijo opraviti nalogo – usmrtiti svojega nekdanjega profesorja, ki vodi protifašistično uporniško gibanje. A v Parizu začnejo Clericija razjedati dvomi …
Kitajska je blizu (r. Marco Bellocchio)
Plemiško družino Gordini Malvezzi sestavljajo brata Vittorio in Camillo ter sestra Elena. Elena, ki igra vlogo matriarhinje, se spušča v ljubezenske afere z običajnimi moškimi, a se izogiba nadaljnjim stikom, ker se boji, da jim gre le za njen denar. Vittorio je profesor, ki si brezplodno prizadeva uspeti v politiki. Sedemnajstletni Camillo, razpet med svoje aristokratsko poreklo in katoliško vzgojo, najde simbolen upor v trdem maoizmu. Vittorio je zaljubljen v svojo tajnico Giovanno, ki pa se raje spusti v razmerje s Carlom, blagajnikom lokalne podružnice socialistične stranke. Carlo se želi s pomočjo Elene poročiti v bogato družino, stranka pa Vittoriu ponudi kandidaturo na lokalnih volitvah. Ko Vittorio zaradi svoje socialistične kandidature opusti podporo Camillovi organizaciji, začne Camillo subverzivno minirati bratovo kampanjo.
Kitajska je blizu (r. Marco Bellocchio)
Plemiško družino Gordini Malvezzi sestavljajo brata Vittorio in Camillo ter sestra Elena. Elena, ki igra vlogo matriarhinje, se spušča v ljubezenske afere z običajnimi moškimi, a se izogiba nadaljnjim stikom, ker se boji, da jim gre le za njen denar. Vittorio je profesor, ki si brezplodno prizadeva uspeti v politiki. Sedemnajstletni Camillo, razpet med svoje aristokratsko poreklo in katoliško vzgojo, najde simbolen upor v trdem maoizmu. Vittorio je zaljubljen v svojo tajnico Giovanno, ki pa se raje spusti v razmerje s Carlom, blagajnikom lokalne podružnice socialistične stranke. Carlo se želi s pomočjo Elene poročiti v bogato družino, stranka pa Vittoriu ponudi kandidaturo na lokalnih volitvah. Ko Vittorio zaradi svoje socialistične kandidature opusti podporo Camillovi organizaciji, začne Camillo subverzivno minirati bratovo kampanjo.
Bitka za Alžirijo (r. Gillo Pontecorvo)
Alžir, petdeseta leta. Partizanska skupina Nacionalna osvobodilna fronta (FLN) načrtuje oborožen upor proti francoskim kolonialnim oblastem. Uporniki najprej streljajo na policiste in druge vladne uradnike. Ko začnejo bombardirati javne kraje v evropskem sektorju – kavarne, restavracije, sedež letalske družbe Air France –, oblasti pošljejo nadnje vojaške enote. Obe strani se zapleteta v dolgotrajen spopad, film pa se večinoma osredotoča na dve osebi – prva je Ali La Pointe, nepismen mali kriminalec, ki ga je FLN rekrutirala med prestajanjem zaporne kazni in je postal eden njenih vodilnih članov, druga pa je francoski polkovnik Mathieu, vodilni francoski strateg, ki se s pomočjo obsežnih aretacij in mučenja loti iskanja in odstranitve voditeljev gibanja FLN.
Bitka za Alžirijo (r. Gillo Pontecorvo)
Alžir, petdeseta leta. Partizanska skupina Nacionalna osvobodilna fronta (FLN) načrtuje oborožen upor proti francoskim kolonialnim oblastem. Uporniki najprej streljajo na policiste in druge vladne uradnike. Ko začnejo bombardirati javne kraje v evropskem sektorju – kavarne, restavracije, sedež letalske družbe Air France –, oblasti pošljejo nadnje vojaške enote. Obe strani se zapleteta v dolgotrajen spopad, film pa se večinoma osredotoča na dve osebi – prva je Ali La Pointe, nepismen mali kriminalec, ki ga je FLN rekrutirala med prestajanjem zaporne kazni in je postal eden njenih vodilnih članov, druga pa je francoski polkovnik Mathieu, vodilni francoski strateg, ki se s pomočjo obsežnih aretacij in mučenja loti iskanja in odstranitve voditeljev gibanja FLN.
Roke nad mestom (r. Francesco Rosi)
V revni neapeljski četrti se nekega dne nenadoma zruši stolpnica in pod seboj pokoplje številne stanovalce. Pretreseni meščani zahtevajo, da oblasti najdejo krivca za nesrečo. Komunistični mestni svetnik De Vita sproži preiskavo in odkrije korupcijsko mrežo, v katero so vpleteni politiki in nepremičninsko podjetje. Dogajanje se osredotoči na Edoarda Nottolo, premožnega nepremičninskega posrednika, mestnega svetnika in predstavnika vladajoče stranke. Za tragično nesrečo nihče ne prevzame odgovornosti, luknje v zakonih pa poskrbijo, da se krivci spretno izmuznejo kaznim.
Roke nad mestom (r. Francesco Rosi)
V revni neapeljski četrti se nekega dne nenadoma zruši stolpnica in pod seboj pokoplje številne stanovalce. Pretreseni meščani zahtevajo, da oblasti najdejo krivca za nesrečo. Komunistični mestni svetnik De Vita sproži preiskavo in odkrije korupcijsko mrežo, v katero so vpleteni politiki in nepremičninsko podjetje. Dogajanje se osredotoči na Edoarda Nottolo, premožnega nepremičninskega posrednika, mestnega svetnika in predstavnika vladajoče stranke. Za tragično nesrečo nihče ne prevzame odgovornosti, luknje v zakonih pa poskrbijo, da se krivci spretno izmuznejo kaznim.
Salvatore Giuliano (r. Francesco Rosi)
5. julija 1950 na dvorišču hiše v Castelvetranu najdejo prerešetano truplo razvpitega bandita Salvatoreja Giuliana. Domači in tuji novinarji se zgrnejo na prizorišče zločina v upanju, da bi razvozlali ozadje smrti mladeniča, ki je pri zgolj sedemindvajsetih letih postal najbolj iskan italijanski zločinec in ljudski junak. Francesco Rosi na resničnih prizoriščih in s sicilijanskimi igralci preplete dejstva in mite o banditovi smrti ter pri tem ustvari pretresljiv portret Sicilije ter zapletenih vezi med njenimi prebivalci, mafijo in državnimi uradniki.
Salvatore Giuliano (r. Francesco Rosi)
5. julija 1950 na dvorišču hiše v Castelvetranu najdejo prerešetano truplo razvpitega bandita Salvatoreja Giuliana. Domači in tuji novinarji se zgrnejo na prizorišče zločina v upanju, da bi razvozlali ozadje smrti mladeniča, ki je pri zgolj sedemindvajsetih letih postal najbolj iskan italijanski zločinec in ljudski junak. Francesco Rosi na resničnih prizoriščih in s sicilijanskimi igralci preplete dejstva in mite o banditovi smrti ter pri tem ustvari pretresljiv portret Sicilije ter zapletenih vezi med njenimi prebivalci, mafijo in državnimi uradniki.
Žrebanje (r. Zaza Khalvashi, Tamta Khalvashi)
Stanovanjski blok in dvorišče v zadnjem filmu Zaze Khalvashija, ki ga je po njegovi smrti leta 2020 dokončala njegova hči Tamta Khalvashi, postaneta prizorišče prepleta utrinkov iz življenja tamkajšnjih stanovalcev. Ti utrinki na prvi pogled delujejo banalno, celo čudaško, a skrivajo nepričakovane globine. Samosvoje zgodbe, polne malenkostnih spletk in podložene s podtonom suhega humorja, prikličejo dela Béle Tarra, Akija Kaurismäkija in Federica Fellinija.
Žrebanje (r. Zaza Khalvashi, Tamta Khalvashi)
Stanovanjski blok in dvorišče v zadnjem filmu Zaze Khalvashija, ki ga je po njegovi smrti leta 2020 dokončala njegova hči Tamta Khalvashi, postaneta prizorišče prepleta utrinkov iz življenja tamkajšnjih stanovalcev. Ti utrinki na prvi pogled delujejo banalno, celo čudaško, a skrivajo nepričakovane globine. Samosvoje zgodbe, polne malenkostnih spletk in podložene s podtonom suhega humorja, prikličejo dela Béle Tarra, Akija Kaurismäkija in Federica Fellinija.
Štirje mali odrasli (r. Selma Vilhunen)
Juulia je uspešna poslanka, navidez srečno poročena s pastorjem Matiasom. Ko izve, da ima njen mož že več let ljubezensko afero z Enni, se ji najprej sesuje svet, nato pa se, v želji, da bi rešila zakon, odloči, da moževo ljubimko povabi v njun dom. Medtem ko je Enni presenečena in hvaležna za Juulijino odprtost ter je pripravljena zaživeti v neobičajnem trojčku, je Matias precej bolj zaskrbljen, saj se boji, kako bodo takšno vezo sprejeli njegovi konservativni starši. Hkrati pa ima težave z dejstvom, da lahko sedaj tudi Juulia svobodno izbira druge partnerje, med njimi tudi mladega in privlačnega Misko.
Štirje mali odrasli (r. Selma Vilhunen)
Juulia je uspešna poslanka, navidez srečno poročena s pastorjem Matiasom. Ko izve, da ima njen mož že več let ljubezensko afero z Enni, se ji najprej sesuje svet, nato pa se, v želji, da bi rešila zakon, odloči, da moževo ljubimko povabi v njun dom. Medtem ko je Enni presenečena in hvaležna za Juulijino odprtost ter je pripravljena zaživeti v neobičajnem trojčku, je Matias precej bolj zaskrbljen, saj se boji, kako bodo takšno vezo sprejeli njegovi konservativni starši. Hkrati pa ima težave z dejstvom, da lahko sedaj tudi Juulia svobodno izbira druge partnerje, med njimi tudi mladega in privlačnega Misko.
Stolp brez sence (r. Zhang Lu)
Gu Wentong je ločen kulinarični kritik. Zaradi nesrečnega dogodka že od otroštva nima nobenih stikov z očetom. Potem nekega dne izve, da oče živi v obmorskem mestecu, a vseeno okleva, da bi ga poiskal. V tem času spozna fotografinjo Quyan, s katero se začne občasno srečevati v tamkajšnji lokalni restavraciji. Prav po njeni zaslugi se Gu odloči obiskati očeta in obuditi odnos z njim, sočasno pa se zazre v lastno življenje ter začne razmišljati o svoji vlogi očeta, sina in ljubimca.
Stolp brez sence (r. Zhang Lu)
Gu Wentong je ločen kulinarični kritik. Zaradi nesrečnega dogodka že od otroštva nima nobenih stikov z očetom. Potem nekega dne izve, da oče živi v obmorskem mestecu, a vseeno okleva, da bi ga poiskal. V tem času spozna fotografinjo Quyan, s katero se začne občasno srečevati v tamkajšnji lokalni restavraciji. Prav po njeni zaslugi se Gu odloči obiskati očeta in obuditi odnos z njim, sočasno pa se zazre v lastno življenje ter začne razmišljati o svoji vlogi očeta, sina in ljubimca.
Snežni leopard (r. Pema Tseden)
V odročnem gorskem zaselku vaščane preseneti snežni leopard, ki vdre v ograjeno stajo in ubije devet ovac. Leopard je sicer sit, a ostane skupaj s preživelimi ovcami ujet v kamniti ogradi. Družina, ki ima v lasti napadene živali, se znajde pred perečo dilemo. Nekateri snežnemu leopardu pripisujejo skorajda mitološki pomen, drugim predstavlja zgolj še eno žival, od katere je mogoče imeti materialno korist. Oče in sin se spustita v goreč prepir: ali snežnega leoparda ubiti ali ga spustiti v naravo? Celotna skupnost je s tem postavljena pred težko preizkušnjo, ob kateri morajo razmisliti o svojem odnosu do naravnega sveta.
Snežni leopard (r. Pema Tseden)
V odročnem gorskem zaselku vaščane preseneti snežni leopard, ki vdre v ograjeno stajo in ubije devet ovac. Leopard je sicer sit, a ostane skupaj s preživelimi ovcami ujet v kamniti ogradi. Družina, ki ima v lasti napadene živali, se znajde pred perečo dilemo. Nekateri snežnemu leopardu pripisujejo skorajda mitološki pomen, drugim predstavlja zgolj še eno žival, od katere je mogoče imeti materialno korist. Oče in sin se spustita v goreč prepir: ali snežnega leoparda ubiti ali ga spustiti v naravo? Celotna skupnost je s tem postavljena pred težko preizkušnjo, ob kateri morajo razmisliti o svojem odnosu do naravnega sveta.
Posvetni verzi (r. Ali Asgari, Alireza Khatami)
Mladega očeta grajajo, ker ni izbral dovolj islamskega imena za svojega sina. Deklica, oblečena v majico z Miki Miško in z roza slušalkami na ušesih, težko prenaša prigovarjajoče klepetanje prodajalke, ko si mora nadeti predpisano šolsko oblačilo in tančico. Najstnica mora na zaslišanje k ravnatelju, ker so jo videli, da se je v šolo pripeljala s fantom na motorju. Mlada ženska je obtožena vožnje brez hidžaba, druga se trudi zoperstaviti šefovemu spolnemu nadlegovanju, mladenič pa se ob podaljšanju vozniškega dovoljenja nehote zaplete v razpravo z uradnikom, ki žaljivo komentira njegovo tetovažo. Moški srednjih let je deležen poniževanja, ker se prijavi za opravljanje nekvalificiranega dela, starejša gospa moleduje policista, naj ji pomaga najti izgubljenega psa, filmski ustvarjalec pa mora drastično predelati scenarij za svoj film, da bi zadostil zahtevam cenzure. Sto in ena zgodba iz sodobnega Irana.
Posvetni verzi (r. Ali Asgari, Alireza Khatami)
Mladega očeta grajajo, ker ni izbral dovolj islamskega imena za svojega sina. Deklica, oblečena v majico z Miki Miško in z roza slušalkami na ušesih, težko prenaša prigovarjajoče klepetanje prodajalke, ko si mora nadeti predpisano šolsko oblačilo in tančico. Najstnica mora na zaslišanje k ravnatelju, ker so jo videli, da se je v šolo pripeljala s fantom na motorju. Mlada ženska je obtožena vožnje brez hidžaba, druga se trudi zoperstaviti šefovemu spolnemu nadlegovanju, mladenič pa se ob podaljšanju vozniškega dovoljenja nehote zaplete v razpravo z uradnikom, ki žaljivo komentira njegovo tetovažo. Moški srednjih let je deležen poniževanja, ker se prijavi za opravljanje nekvalificiranega dela, starejša gospa moleduje policista, naj ji pomaga najti izgubljenega psa, filmski ustvarjalec pa mora drastično predelati scenarij za svoj film, da bi zadostil zahtevam cenzure. Sto in ena zgodba iz sodobnega Irana.
Poljubi prihodnost – U2 v Sarajevu (r. Nenad Čičin-Šain)
Mladi sarajevski glasbeniki so beg pred grozotami vojne našli v rockovskih koncertih v kleti sarajevske Akademije za dramsko umetnost, kjer je deloval tudi kino Appolo. V več letih, ko je bilo mesto odrezano od sveta ter prepuščeno na milost in nemilost (para)vojaškim silam, je rock in punk glasba marsikomu ponujala edino rešilno bitko pred norostjo vsakodnevnih detonacij in strelov ostrostrelcev. Skupaj s tamkajšnjimi glasbeniki je ameriški humanitarni delavec Bill Carter stopil v stik z glasbeno skupino U2 v želji, da opozori na pogubne posledice te krvave vojne. Skupina je na svoji turneji poleti 1993 po zaslugi satelitskih povezav svetu razkrila pričevanja in stiske ljudi, ki so se trudili preživeti v nemogočih razmerah. Malo pozneje je načrtovala svoj prvi koncert v Sarajevu.
Poljubi prihodnost – U2 v Sarajevu (r. Nenad Čičin-Šain)
Mladi sarajevski glasbeniki so beg pred grozotami vojne našli v rockovskih koncertih v kleti sarajevske Akademije za dramsko umetnost, kjer je deloval tudi kino Appolo. V več letih, ko je bilo mesto odrezano od sveta ter prepuščeno na milost in nemilost (para)vojaškim silam, je rock in punk glasba marsikomu ponujala edino rešilno bitko pred norostjo vsakodnevnih detonacij in strelov ostrostrelcev. Skupaj s tamkajšnjimi glasbeniki je ameriški humanitarni delavec Bill Carter stopil v stik z glasbeno skupino U2 v želji, da opozori na pogubne posledice te krvave vojne. Skupina je na svoji turneji poleti 1993 po zaslugi satelitskih povezav svetu razkrila pričevanja in stiske ljudi, ki so se trudili preživeti v nemogočih razmerah. Malo pozneje je načrtovala svoj prvi koncert v Sarajevu.
Moja mala nočna skrivnost (r. Natalja Meščaninova)
Štirinajstletna Mira hrepeni po ljubezni in varnosti. Čeprav odrašča v navidez srečni družini z mamo, očimom, mlajšo sestro in mačko, je njeno življenje zaznamovano z mračno skrivnostjo. Bliža se novo leto in s svojo najboljšo, dve leti starejšo prijateljico Lero, se želi odpraviti na silvestrsko zabavo. Starši nad to idejo niso preveč navdušeni, a ko ji uspe dobiti dovoljenje, se zdi, da je pred njo še ena najstniško brezskrbna noč v opoju pijače, spoznavanja novih prijateljev, mladostniške razigranosti in prve zaljubljenosti. A za Miro to žal ne velja …
Moja mala nočna skrivnost (r. Natalja Meščaninova)
Štirinajstletna Mira hrepeni po ljubezni in varnosti. Čeprav odrašča v navidez srečni družini z mamo, očimom, mlajšo sestro in mačko, je njeno življenje zaznamovano z mračno skrivnostjo. Bliža se novo leto in s svojo najboljšo, dve leti starejšo prijateljico Lero, se želi odpraviti na silvestrsko zabavo. Starši nad to idejo niso preveč navdušeni, a ko ji uspe dobiti dovoljenje, se zdi, da je pred njo še ena najstniško brezskrbna noč v opoju pijače, spoznavanja novih prijateljev, mladostniške razigranosti in prve zaljubljenosti. A za Miro to žal ne velja …
Menih in puška (r. Pawo Choyning Dorji)
Butan se leta 2006 sooča z nujno modernizacijo – z odstopom kralja se napoveduje neizogiben prehod v demokratično ureditev. Da bi ljudi, ki ne poznajo niti svojega rojstnega datuma, spoznali s sistemom demokratičnih volitev, oblasti organizirajo poskusne volitve, ki pa ljudi ne prepričajo. Še posebej ne na podeželju, kjer je vera bolj priljubljena kot politika. V vasi Ura starejši lama, tibetanski starešina, naroči menihu, naj nabavi puške, saj za dan volitev načrtuje posebno slovesnost. Hkrati ameriški zbiralec orožja odkrije starinsko puško neprecenljive vrednosti, ki jo želi kupiti od ljudi, ki jim denar pomeni bore malo.
Menih in puška (r. Pawo Choyning Dorji)
Butan se leta 2006 sooča z nujno modernizacijo – z odstopom kralja se napoveduje neizogiben prehod v demokratično ureditev. Da bi ljudi, ki ne poznajo niti svojega rojstnega datuma, spoznali s sistemom demokratičnih volitev, oblasti organizirajo poskusne volitve, ki pa ljudi ne prepričajo. Še posebej ne na podeželju, kjer je vera bolj priljubljena kot politika. V vasi Ura starejši lama, tibetanski starešina, naroči menihu, naj nabavi puške, saj za dan volitev načrtuje posebno slovesnost. Hkrati ameriški zbiralec orožja odkrije starinsko puško neprecenljive vrednosti, ki jo želi kupiti od ljudi, ki jim denar pomeni bore malo.
Kritična cona (r. Ali Ahmadzadeh)
Amir živi osamljeno. S psom, ki je njegova edina družba, se vozi skozi teheransko podzemlje, prodaja droge vseh vrst in kot sodobni prerok zdravi trpeče duše. Brezciljno tava po mestnih ulicah in sledi navodilom navigacije, medtem pa se drogira, da bi tako ušel iz mesta brez prihodnosti. A vendar bo v svojem tavanju našel seme upora.
Kritična cona (r. Ali Ahmadzadeh)
Amir živi osamljeno. S psom, ki je njegova edina družba, se vozi skozi teheransko podzemlje, prodaja droge vseh vrst in kot sodobni prerok zdravi trpeče duše. Brezciljno tava po mestnih ulicah in sledi navodilom navigacije, medtem pa se drogira, da bi tako ušel iz mesta brez prihodnosti. A vendar bo v svojem tavanju našel seme upora.
Kralji sveta (r. Laura Mora Ortega)
Ra, Culebro, Sere, Winny in Nano so fantje, ki živijo na ulicah Medellina in nimajo nikakršnih stikov s svojimi družinami. Bratovščina deluje v nekakšnem vzporednem svetu, v katerem običajni zakoni ne veljajo. Fantje se odpravijo na pot, da bi našli parcelo, ki jo je Ra podedoval od preminule babice. Kot tisoče Kolumbijcev so namreč tudi njo pregnale paravojaške sile. Po njeni smrti so Raju ozemlje vrnili v sklopu vladnega programa povračil. Fantje na poti spoznajo nove prijatelje, ki jim pomagajo, a jih tudi opozarjajo na preteče nevarnosti. To je potovanje, ki ne vodi nikamor in kjer se lahko zgodi prav vse.
Kralji sveta (r. Laura Mora Ortega)
Ra, Culebro, Sere, Winny in Nano so fantje, ki živijo na ulicah Medellina in nimajo nikakršnih stikov s svojimi družinami. Bratovščina deluje v nekakšnem vzporednem svetu, v katerem običajni zakoni ne veljajo. Fantje se odpravijo na pot, da bi našli parcelo, ki jo je Ra podedoval od preminule babice. Kot tisoče Kolumbijcev so namreč tudi njo pregnale paravojaške sile. Po njeni smrti so Raju ozemlje vrnili v sklopu vladnega programa povračil. Fantje na poti spoznajo nove prijatelje, ki jim pomagajo, a jih tudi opozarjajo na preteče nevarnosti. To je potovanje, ki ne vodi nikamor in kjer se lahko zgodi prav vse.
Gondola (r. Veit Helmer)
Žičnica povezuje vas v gorah z mestom v dolini. Iva začne delati kot žičničarka na povezavi z dvema gondolama. Ko gre ena gondola navzgor, gre druga navzdol. Na polovici poti se srečata. Upravljavka druge gondole je Nino. Dekleti, nad katerima upravnik izvaja strog nadzor, se srečata, ko se vsake pol ure peljeta mimo. Nekega večera se srečata po koncu delovnega časa.
Gondola (r. Veit Helmer)
Žičnica povezuje vas v gorah z mestom v dolini. Iva začne delati kot žičničarka na povezavi z dvema gondolama. Ko gre ena gondola navzgor, gre druga navzdol. Na polovici poti se srečata. Upravljavka druge gondole je Nino. Dekleti, nad katerima upravnik izvaja strog nadzor, se srečata, ko se vsake pol ure peljeta mimo. Nekega večera se srečata po koncu delovnega časa.
Fotofobija (r. Ivan Ostrochovský, Pavol Pekarčík)
Na hladno februarsko jutro dvanajstletni Niki z družino prispe na postajo podzemne železnice v Harkovu, da bi se skril pred vojno, ki divja zunaj. Za Nikijevo družino je dnevna svetloba sinonim za smrtno nevarnost, zato deček ne sme zapustiti prostorov postaje in živi pod stalnim žarom neonskih luči. Med brezciljnim tavanjem po zapuščenih vagonih in polnih peronih Niki spozna enajstletno Viko in odpre se mu nov svet.
Fotofobija (r. Ivan Ostrochovský, Pavol Pekarčík)
Na hladno februarsko jutro dvanajstletni Niki z družino prispe na postajo podzemne železnice v Harkovu, da bi se skril pred vojno, ki divja zunaj. Za Nikijevo družino je dnevna svetloba sinonim za smrtno nevarnost, zato deček ne sme zapustiti prostorov postaje in živi pod stalnim žarom neonskih luči. Med brezciljnim tavanjem po zapuščenih vagonih in polnih peronih Niki spozna enajstletno Viko in odpre se mu nov svet.
Blagine lekcije (r. Stephan Komandarev)
Blaga je upokojena, pred kratkim ovdovela učiteljica. Za njo so dolga leta poučevanja primerjalne književnosti, ki je kljub težkemu gmotnemu položaju niso omajala pri njenih moralnih načelih. Zaradi skromne pokojnine še vedno dodatno poučuje in zbira denar za ureditev moževega nagrobnika. A ko ji tatovi s pomočjo telefonske prevare ukradejo prihranke, se vse spremeni. Navzven še vedno dostojanstveno hladnokrvna, a v sebi globoko obupana, spozna, da je prepuščena sama sebi in da se mora, če želi preživeti, prilagoditi surovosti tržno naravnanega okolja.
Blagine lekcije (r. Stephan Komandarev)
Blaga je upokojena, pred kratkim ovdovela učiteljica. Za njo so dolga leta poučevanja primerjalne književnosti, ki je kljub težkemu gmotnemu položaju niso omajala pri njenih moralnih načelih. Zaradi skromne pokojnine še vedno dodatno poučuje in zbira denar za ureditev moževega nagrobnika. A ko ji tatovi s pomočjo telefonske prevare ukradejo prihranke, se vse spremeni. Navzven še vedno dostojanstveno hladnokrvna, a v sebi globoko obupana, spozna, da je prepuščena sama sebi in da se mora, če želi preživeti, prilagoditi surovosti tržno naravnanega okolja.
Beg iz iluzije (r. Karoline Lyngbye)
Mlada družina iz Köbenhavna se naseli v samotni hiši sredi neobljudenih švedskih gozdov. Tridesetletna umetnika Stine in Teit si želita daleč proč od civilizacije, da bi ponovno našla stik s seboj in rešila razpadajočo zvezo. Po prvih spokojnih tednih ugotovita, da so se v njihovi neposredni bližini naselili neznanci, kar v navidezno družinsko idilo vnese nemir. Še posebej ko njun sin po krajšem skrivnostnem izginotju trdi, da Stine ni njegova mama in se nasploh začno dogajati težko razložljive stvari, ki v družino vnesejo razjedajoč nemir in paranojo. Vse skupaj se samo še stopnjuje, ko Stine in Teit srečata skrivnostna dvojnika in ugotovita, da ne moreta ubežati nočni mori, saj ju vsak poskus odhoda pripelje nazaj v gozdno hišo …
Beg iz iluzije (r. Karoline Lyngbye)
Mlada družina iz Köbenhavna se naseli v samotni hiši sredi neobljudenih švedskih gozdov. Tridesetletna umetnika Stine in Teit si želita daleč proč od civilizacije, da bi ponovno našla stik s seboj in rešila razpadajočo zvezo. Po prvih spokojnih tednih ugotovita, da so se v njihovi neposredni bližini naselili neznanci, kar v navidezno družinsko idilo vnese nemir. Še posebej ko njun sin po krajšem skrivnostnem izginotju trdi, da Stine ni njegova mama in se nasploh začno dogajati težko razložljive stvari, ki v družino vnesejo razjedajoč nemir in paranojo. Vse skupaj se samo še stopnjuje, ko Stine in Teit srečata skrivnostna dvojnika in ugotovita, da ne moreta ubežati nočni mori, saj ju vsak poskus odhoda pripelje nazaj v gozdno hišo …
Sladke sanje (r. Ena Sendijarević)
Nekje v vzhodni Indiji okrog leta 1900. Nizozemski lastnik plantaže sladkornega trsa Jan umre. Za seboj pusti razvajeno ženo Agathe in indonezijsko služkinjo Siti, s katero ima nezakonskega sina Karla. Agathin sin Cornelius in njegova spolno nepotešena žena, noseča Josefien, si na vse pretege prizadevata, da bi Karlu odvzela premoženje, ki mu ga je zapustil Jan. Režiserka skozi stilizirano, oblikovno razigrano pripoved upodobi z agresijo pretkan svet in njegove utišane zgodbe.
Sladke sanje (r. Ena Sendijarević)
Nekje v vzhodni Indiji okrog leta 1900. Nizozemski lastnik plantaže sladkornega trsa Jan umre. Za seboj pusti razvajeno ženo Agathe in indonezijsko služkinjo Siti, s katero ima nezakonskega sina Karla. Agathin sin Cornelius in njegova spolno nepotešena žena, noseča Josefien, si na vse pretege prizadevata, da bi Karlu odvzela premoženje, ki mu ga je zapustil Jan. Režiserka skozi stilizirano, oblikovno razigrano pripoved upodobi z agresijo pretkan svet in njegove utišane zgodbe.
Pesmi Zemlje (r. Songs of Earth)
Norveška v vsej svoji neokrnjeni lepoti. Nepozabno popotovanje po dolini Oldedalen v Nordjordu, kjer so nekdaj prebivali režiserkin danes 85-letni oče in njegovi predniki. Gorska pokrajina z na videz brezčasnimi ledeniki priča o neukrotljivih in prvinskih silah zemlje, ki jo vedno znova oblikujejo. Pokrajina, v kateri so ljudje živeli v sožitju z naravo, tudi ko je ta pokazala svoj najbolj neprijazni obraz. Človeška ljubezen in zvestoba, ki pričata, da se nobena stvar na tem svetu – tudi najbolj trdna gora – ne more upreti nenehnemu spreminjanju, temu večnemu gonilu življenja.
Pesmi Zemlje (r. Songs of Earth)
Norveška v vsej svoji neokrnjeni lepoti. Nepozabno popotovanje po dolini Oldedalen v Nordjordu, kjer so nekdaj prebivali režiserkin danes 85-letni oče in njegovi predniki. Gorska pokrajina z na videz brezčasnimi ledeniki priča o neukrotljivih in prvinskih silah zemlje, ki jo vedno znova oblikujejo. Pokrajina, v kateri so ljudje živeli v sožitju z naravo, tudi ko je ta pokazala svoj najbolj neprijazni obraz. Človeška ljubezen in zvestoba, ki pričata, da se nobena stvar na tem svetu – tudi najbolj trdna gora – ne more upreti nenehnemu spreminjanju, temu večnemu gonilu življenja.
Moč (r. Mátyás Prikler)
Med neuradnim lovom nekje na meji med srednjeevropskima državama je po nesreči ubit osemnajstletnik. Ker so dogodku prisostvovali tudi politiki, med njimi minister Berger, moralna avtoriteta in spoštovan borec za zaščito naravnih virov, ki se poteguje za mesto v komisiji za reševanje problema s pomanjkanjem vode v Evropi, želi oblast vse skupaj pomesti pod preprogo. Obveščevalna služba prepriča bolnega odvetnika Steinerja, da se kot posrednik vključi v primer, kar ga sooči z različnimi interesi in moralnimi dilemami.
Moč (r. Mátyás Prikler)
Med neuradnim lovom nekje na meji med srednjeevropskima državama je po nesreči ubit osemnajstletnik. Ker so dogodku prisostvovali tudi politiki, med njimi minister Berger, moralna avtoriteta in spoštovan borec za zaščito naravnih virov, ki se poteguje za mesto v komisiji za reševanje problema s pomanjkanjem vode v Evropi, želi oblast vse skupaj pomesti pod preprogo. Obveščevalna služba prepriča bolnega odvetnika Steinerja, da se kot posrednik vključi v primer, kar ga sooči z različnimi interesi in moralnimi dilemami.
Luksemburg, Luksemburg (r. Antonio Lukich)
Ukrajinsko mesto Lubni, konec devetdesetih. Enojajčna dvojčka Vasja in Kolja sta stara sedem let in zganjata značilne otroške vragolije. Na srečo je tu njun oče, ki se ukvarja z gangsterskimi posli, fanta pa ga kujeta v zvezde. Potem pa oče nenadoma izgine. Dvajset let pozneje je Vasja z vsem srcem predan službi policista, srečno poročen in v pričakovanju prvega otroka, Kolja pa je voznik avtobusa, ki še vedno živi pri mami in preprodaja droge. Nekega dne ju preseneti klic z ukrajinskega predstavništva v Luksemburgu, da je njun oče v tamkajšnji bolnišnici. Če se želita posloviti od njega, ga morata obiskati. Medtem ko se Kolji zdi, da morata takoj odpotovati, Vasja o tem ni tako prepričan.
Luksemburg, Luksemburg (r. Antonio Lukich)
Ukrajinsko mesto Lubni, konec devetdesetih. Enojajčna dvojčka Vasja in Kolja sta stara sedem let in zganjata značilne otroške vragolije. Na srečo je tu njun oče, ki se ukvarja z gangsterskimi posli, fanta pa ga kujeta v zvezde. Potem pa oče nenadoma izgine. Dvajset let pozneje je Vasja z vsem srcem predan službi policista, srečno poročen in v pričakovanju prvega otroka, Kolja pa je voznik avtobusa, ki še vedno živi pri mami in preprodaja droge. Nekega dne ju preseneti klic z ukrajinskega predstavništva v Luksemburgu, da je njun oče v tamkajšnji bolnišnici. Če se želita posloviti od njega, ga morata obiskati. Medtem ko se Kolji zdi, da morata takoj odpotovati, Vasja o tem ni tako prepričan.
København ne obstaja (r. Martin Skovbjerg)
Mlada ženska po imenu Ida izgine brez sledu. Ko tri mesece po izginotju še vedno ne najdejo trupla, se njenemu očetu porodi nenavadna ideja: Idinemu fantu Sanderju predlaga, da se skupaj umakneta v prostorno prazno stanovanje in se pogovorita, kaj se je v resnici zgodilo. Sander privoli in v naslednjih dneh se skozi mešanico zasliševanja, izpovedi in nekakšne psihoterapije razkrije skorajda srhljiva zgodba o mladih zaljubljencih, ki sta se – že veliko pred skrivnostnim izginotjem – odločila za večini povsem nerazumljivo življenje, saj sta se, čeprav sta stanovala sredi velemesta, zavestno povsem izolirala od zunanjega sveta.
København ne obstaja (r. Martin Skovbjerg)
Mlada ženska po imenu Ida izgine brez sledu. Ko tri mesece po izginotju še vedno ne najdejo trupla, se njenemu očetu porodi nenavadna ideja: Idinemu fantu Sanderju predlaga, da se skupaj umakneta v prostorno prazno stanovanje in se pogovorita, kaj se je v resnici zgodilo. Sander privoli in v naslednjih dneh se skozi mešanico zasliševanja, izpovedi in nekakšne psihoterapije razkrije skorajda srhljiva zgodba o mladih zaljubljencih, ki sta se – že veliko pred skrivnostnim izginotjem – odločila za večini povsem nerazumljivo življenje, saj sta se, čeprav sta stanovala sredi velemesta, zavestno povsem izolirala od zunanjega sveta.
Črni kamen (r. Spiros Jacovides)
Državni uslužbenec Panos Dologlou že dva dni ni prišel domov, zaradi česar je njegova 68-letna mama Haroula zagnala vik in krik. Še posebej ker sama ni več pri najboljših močeh in ker živi skupaj s starejšim sinom Lefterisom, ki je na invalidskem vozičku. Ko se pred njenimi vrati pojavi snemalna ekipa, jo z veseljem sprejme, saj domneva, da novinarje zanima njeno težko življenje z invalidnim sinom, v resnici pa želijo posneti dokumentarec o izginulem Panosu, obtoženem goljufije. Ko Haroula spozna njihov pravi namen, se odloči z Lefterisom in grško-afriškim taksistom poiskati in domov pripeljati Panosa. Tudi če to pomeni, da se bo morala soočiti z resnico o svojem mlajšem sinu.
Črni kamen (r. Spiros Jacovides)
Državni uslužbenec Panos Dologlou že dva dni ni prišel domov, zaradi česar je njegova 68-letna mama Haroula zagnala vik in krik. Še posebej ker sama ni več pri najboljših močeh in ker živi skupaj s starejšim sinom Lefterisom, ki je na invalidskem vozičku. Ko se pred njenimi vrati pojavi snemalna ekipa, jo z veseljem sprejme, saj domneva, da novinarje zanima njeno težko življenje z invalidnim sinom, v resnici pa želijo posneti dokumentarec o izginulem Panosu, obtoženem goljufije. Ko Haroula spozna njihov pravi namen, se odloči z Lefterisom in grško-afriškim taksistom poiskati in domov pripeljati Panosa. Tudi če to pomeni, da se bo morala soočiti z resnico o svojem mlajšem sinu.
Evropa na kratko, sklop 3
Filmi: Škatla, Stevardesa-737, Twerkajmo za Jemen, 27, 2720
Evropa na kratko, sklop 3
Filmi: Škatla, Stevardesa-737, Twerkajmo za Jemen, 27, 2720
Evropa na kratko, sklop 2
Filmi: Resnična resnica o fajtu, Dežela gora, Vmesni seštevki, Rakovica, Ostuden
Evropa na kratko, sklop 2
Filmi: Resnična resnica o fajtu, Dežela gora, Vmesni seštevki, Rakovica, Ostuden
Evropa na kratko, sklop 1
Filmi: Sosed Abdi, Bili smo tam, Kako sem se naučila obešati perilo, Prodajalca ledu
Evropa na kratko, sklop 1
Filmi: Sosed Abdi, Bili smo tam, Kako sem se naučila obešati perilo, Prodajalca ledu