Varen kraj (r. Juraj Lerotić)

Damir in Bruno sta brata. Damir je pravkar poskušal narediti samomor, a mu ni uspelo. Zdaj se mama in Bruno trudita zaščititi Damirja ne le pred njim samim, ampak tudi pred vse prej kot sočutnim sistemom v podobi nesramnih in sumničavih policistov ter brezosebnega, pogosto celo arogantnega zdravstvenega osebja.

Varen kraj (r. Juraj Lerotić)

Damir in Bruno sta brata. Damir je pravkar poskušal narediti samomor, a mu ni uspelo. Zdaj se mama in Bruno trudita zaščititi Damirja ne le pred njim samim, ampak tudi pred vse prej kot sočutnim sistemom v podobi nesramnih in sumničavih policistov ter brezosebnega, pogosto celo arogantnega zdravstvenega osebja.

Ravnine (r. David Easteal)

Odvetnik Andrew med vožnjo praviloma pokliče bolno mater, pa ženo Cheri, posluša radio in ga spet ugasne, čaka v prometni konici. Včasih pelje tudi sodelavca Davida. Drugič se sprašuje o smislu svojega početja. Med vožnjo spoznamo njegovo življenje: z ženo imata dolg in srečen zakon; sprejela sta »filozofsko odločitev«, da ne bosta imela otrok, česar ne obžalujeta; še vedno ga boli sestrina smrt, pa tudi bližajoča se smrt njegove dementne matere. Dokumentarno-igrani film je nastal na podlagi resničnih pogovorov med vožnjo domov med režiserjem – pravnikom in njegovim sodelavcem.

Ravnine (r. David Easteal)

Odvetnik Andrew med vožnjo praviloma pokliče bolno mater, pa ženo Cheri, posluša radio in ga spet ugasne, čaka v prometni konici. Včasih pelje tudi sodelavca Davida. Drugič se sprašuje o smislu svojega početja. Med vožnjo spoznamo njegovo življenje: z ženo imata dolg in srečen zakon; sprejela sta »filozofsko odločitev«, da ne bosta imela otrok, česar ne obžalujeta; še vedno ga boli sestrina smrt, pa tudi bližajoča se smrt njegove dementne matere. Dokumentarno-igrani film je nastal na podlagi resničnih pogovorov med vožnjo domov med režiserjem – pravnikom in njegovim sodelavcem.

Prezaposlena (r. Eric Gravel)

Julie se močno trudi, da bi kot mati samohranilka na podeželju vzgojila svoja otroka, medtem ko opravlja delo čistilke v luksuznem hotelu v Parizu. Njeno neskončno spopadanje z računi, krediti, limiti na bančnem računu in preživnino je naporno, a nekako ji uspeva. Ko je končno povabljena na intervju za delovno mesto, na katerega je dolgo upala, izbruhne splošna stavka, ki ohromi sistem javnega prevoza. Krhko ravnovesje, ki ga je Julie vzpostavila, se zdaj utegne porušiti. Julie se mora spustiti v mrzlično tekmo s časom, kjer se vrtinec zamud, začasnih rešitev in kršitev dogovorjenih pravil prelevi v vprašanje življenja in smrti.

Prezaposlena (r. Eric Gravel)

Julie se močno trudi, da bi kot mati samohranilka na podeželju vzgojila svoja otroka, medtem ko opravlja delo čistilke v luksuznem hotelu v Parizu. Njeno neskončno spopadanje z računi, krediti, limiti na bančnem računu in preživnino je naporno, a nekako ji uspeva. Ko je končno povabljena na intervju za delovno mesto, na katerega je dolgo upala, izbruhne splošna stavka, ki ohromi sistem javnega prevoza. Krhko ravnovesje, ki ga je Julie vzpostavila, se zdaj utegne porušiti. Julie se mora spustiti v mrzlično tekmo s časom, kjer se vrtinec zamud, začasnih rešitev in kršitev dogovorjenih pravil prelevi v vprašanje življenja in smrti.

Neustavljivi (r. Anaïs Volpé)

Margot in Alma sta najboljši prijateljici, polni mladostne energije in želje po osvajanju sveta. Veliko priložnost dobita, ko ju gledališka režiserka angažira kot igralki v gledališki igri o mladi nosečnici, ki se spominja svojega prihoda v ZDA. Mladenki ob vajah uganjata norčije, s katerimi preizkušata potrpežljivost nadrejenih, a nič ne more skaliti njunega neizmernega veselja, ki se poraja ob dejstvu, da sledita svojim sanjam. Potem pa med njiju stopi življenje in ju postavi pred preizkušnjo, ki je nikakor nista pričakovali.

Neustavljivi (r. Anaïs Volpé)

Margot in Alma sta najboljši prijateljici, polni mladostne energije in želje po osvajanju sveta. Veliko priložnost dobita, ko ju gledališka režiserka angažira kot igralki v gledališki igri o mladi nosečnici, ki se spominja svojega prihoda v ZDA. Mladenki ob vajah uganjata norčije, s katerimi preizkušata potrpežljivost nadrejenih, a nič ne more skaliti njunega neizmernega veselja, ki se poraja ob dejstvu, da sledita svojim sanjam. Potem pa med njiju stopi življenje in ju postavi pred preizkušnjo, ki je nikakor nista pričakovali.

Nemir (r. Cyril Schäublin)

V dolino Saint-Imier, ki slovi po tradiciji urarstva, pride skrivnosten ruski kartograf Pjotr Kropotkin. Tam spozna čedno urarko Josephine, ki izdeluje srčike urnih mehanizmov – in sodeluje v sindikatu delavk, ki se povezujejo s podobnimi organizacijami po svetu. Kljub ostremu nasprotovanju direktorja tovarne zahtevajo osvoboditev časa. Proti diktatu trga in nacionalizma se borijo s solidarnostjo in pacifizmom, kar Kropotkina navdihne, da postane vodilni ideolog anarhokomunizma. Drugi film samosvojega režiserja, ki širši premislek o politiki in družbi združuje z ironijo in ljubeznijo do detajlov dela in življenja v majhni skupnosti.

Nemir (r. Cyril Schäublin)

V dolino Saint-Imier, ki slovi po tradiciji urarstva, pride skrivnosten ruski kartograf Pjotr Kropotkin. Tam spozna čedno urarko Josephine, ki izdeluje srčike urnih mehanizmov – in sodeluje v sindikatu delavk, ki se povezujejo s podobnimi organizacijami po svetu. Kljub ostremu nasprotovanju direktorja tovarne zahtevajo osvoboditev časa. Proti diktatu trga in nacionalizma se borijo s solidarnostjo in pacifizmom, kar Kropotkina navdihne, da postane vodilni ideolog anarhokomunizma. Drugi film samosvojega režiserja, ki širši premislek o politiki in družbi združuje z ironijo in ljubeznijo do detajlov dela in življenja v majhni skupnosti.

Naš dom (r. Alejandro Loayza Grisi)

Altiplano, kjer kečuanska pastirja že vse življenje paseta lame (»Utama« po kečuansko pomeni »naš dom«), je vse bolj neprijazen. Virginio in Sisa – igrata ju naturščika, ki sta tudi v resnici par – se kljub prošnjam vnuka Santosa nočeta preseliti v La Paz, čeprav so se začeli topiti ledeniki in dežja skoraj ni več, lame pa so vse bolj žejne. Bo pomagalo žrtvovanje bogovom? Ali kondorji, ko so stari in se ne počutijo več koristne, z visokih vrhov res hote omahnejo v smrt? V svetu Utame razpokana zemlja, ki se širi v neskončne daljave, plameneči sončni zahodi in mogočne gore burijo domišljijo ter povsem običajnim stvarem dajejo mitski značaj.

Naš dom (r. Alejandro Loayza Grisi)

Altiplano, kjer kečuanska pastirja že vse življenje paseta lame (»Utama« po kečuansko pomeni »naš dom«), je vse bolj neprijazen. Virginio in Sisa – igrata ju naturščika, ki sta tudi v resnici par – se kljub prošnjam vnuka Santosa nočeta preseliti v La Paz, čeprav so se začeli topiti ledeniki in dežja skoraj ni več, lame pa so vse bolj žejne. Bo pomagalo žrtvovanje bogovom? Ali kondorji, ko so stari in se ne počutijo več koristne, z visokih vrhov res hote omahnejo v smrt? V svetu Utame razpokana zemlja, ki se širi v neskončne daljave, plameneči sončni zahodi in mogočne gore burijo domišljijo ter povsem običajnim stvarem dajejo mitski značaj.

Moja Vesna (r. Sara Kern)

V Mojini družini, ki živi v avstralskem mestecu, zeva velikanska praznina. Po tragični materini smrti je oče le še bleda senca sebe, poln grenkobe in obžalovanja, starejša sestra Vesna pa se zateka v najstniško uporništvo in sooča z nezaželeno nosečnostjo. Tako se desetletna Moja v želji, da bi spet imela normalno družino, odloči stvari vzeti v svoje roke. S pripravami na prihod novorojenčka ter poskusi, kako zbližati odtujeno sestro in očeta, nehote čez noč vstopi v svet odraslih.

Moja Vesna (r. Sara Kern)

V Mojini družini, ki živi v avstralskem mestecu, zeva velikanska praznina. Po tragični materini smrti je oče le še bleda senca sebe, poln grenkobe in obžalovanja, starejša sestra Vesna pa se zateka v najstniško uporništvo in sooča z nezaželeno nosečnostjo. Tako se desetletna Moja v želji, da bi spet imela normalno družino, odloči stvari vzeti v svoje roke. S pripravami na prihod novorojenčka ter poskusi, kako zbližati odtujeno sestro in očeta, nehote čez noč vstopi v svet odraslih.

Igrišče (r. Laura Wandel)

Nora in njen brat Abel začenjata novo šolsko leto. Ona je prvošolka, on ima šolo že v malem prstu. Z njene perspektive je vse videti veliko. Telesa odraslih so ogromna, kaotični hodniki pokajo po šivih, igrišče se zdi nevaren teren. Ko Nora nekega dne vidi, da Abela nadlegujejo drugi otroci, ga poskuša zaščititi in o tem obvesti njunega očeta. Ampak Abel jo prepriča, naj ostane tiho. Nora se znajde v notranjem konfliktu in v tem neizprosnem okolju poskuša najti svoj prostor, ujeta med otroški in odrasli svet.

Igrišče (r. Laura Wandel)

Nora in njen brat Abel začenjata novo šolsko leto. Ona je prvošolka, on ima šolo že v malem prstu. Z njene perspektive je vse videti veliko. Telesa odraslih so ogromna, kaotični hodniki pokajo po šivih, igrišče se zdi nevaren teren. Ko Nora nekega dne vidi, da Abela nadlegujejo drugi otroci, ga poskuša zaščititi in o tem obvesti njunega očeta. Ampak Abel jo prepriča, naj ostane tiho. Nora se znajde v notranjem konfliktu in v tem neizprosnem okolju poskuša najti svoj prostor, ujeta med otroški in odrasli svet.

Falcon Lake (r. Charlotte Le Bon)

Dvanajstletni Bastien in štiri leta starejša Chloé z družinama preživljata poletje v koči ob jezeru, s katero naj bi bila povezana stara pripoved o duhovih. Čeprav je med mladostnikoma opazna razlika v letih, dekle pa ima za sabo tudi žalostno ljubezensko zgodbo, najstnika spleteta tesno vez. Bastien in Chloé se zabavata, žurirata, pijančujeta, kadita in počneta vse drugo kot tudi mladi njune starosti. Da bi si priboril prostor v Chloéjinem srcu, je fant pripravljen premagati celo svoje najgloblje strahove. Te počitnice tako postanejo prelomen trenutek v njegovem življenju.

Falcon Lake (r. Charlotte Le Bon)

Dvanajstletni Bastien in štiri leta starejša Chloé z družinama preživljata poletje v koči ob jezeru, s katero naj bi bila povezana stara pripoved o duhovih. Čeprav je med mladostnikoma opazna razlika v letih, dekle pa ima za sabo tudi žalostno ljubezensko zgodbo, najstnika spleteta tesno vez. Bastien in Chloé se zabavata, žurirata, pijančujeta, kadita in počneta vse drugo kot tudi mladi njune starosti. Da bi si priboril prostor v Chloéjinem srcu, je fant pripravljen premagati celo svoje najgloblje strahove. Te počitnice tako postanejo prelomen trenutek v njegovem življenju.

Čudovita bitja (r. Guðmundur Arnar Guðmundsson)

Addi, deček z jasnovidno materjo, v svoj krog prijateljev sprejme Ballija, zanemarjenega otroka nasilnega očeta, nad katerim se znašajo vsi po vrsti. Tudi prijateljstvo med Addijem, Konnijem in Siggijem prav toliko temelji na igrah moči in bojih za prevlado kot na vdanosti in solidarnosti. Trije prijatelji začnejo preživljati vse več časa med zidovi Ballijevega nesrečnega doma. Ves čas ga zasmehujejo, a mu tudi pomagajo, kadar je treba. Njihovo tekmovanje in samodokazovanje v vse bolj nevarnih okoliščina postopoma dobi nove razsežnosti.

Čudovita bitja (r. Guðmundur Arnar Guðmundsson)

Addi, deček z jasnovidno materjo, v svoj krog prijateljev sprejme Ballija, zanemarjenega otroka nasilnega očeta, nad katerim se znašajo vsi po vrsti. Tudi prijateljstvo med Addijem, Konnijem in Siggijem prav toliko temelji na igrah moči in bojih za prevlado kot na vdanosti in solidarnosti. Trije prijatelji začnejo preživljati vse več časa med zidovi Ballijevega nesrečnega doma. Ves čas ga zasmehujejo, a mu tudi pomagajo, kadar je treba. Njihovo tekmovanje in samodokazovanje v vse bolj nevarnih okoliščina postopoma dobi nove razsežnosti.

Živeti (r. Oliver Hermanus)

London sredi petdesetih. Williams je ostarel javni uslužbenec, obsojen na dolgočasno birokratsko prekladanje papirjev v mestu, ki se trudi okrevati po drugi svetovni vojni. Ko mu zdravniki sporočijo usodno diagnozo, se odloči dvigniti vse prihranke in odpotovati na morje, da bi v soncu čim bolj plodno užil dneve, ki so mu še preostali. A žal ugotovi, da ne ve, kako to storiti. Ob srečanju s sodelavko, ki pooseblja radost življenja, kakršne ni sam nikoli čutil, Williams odkrije način, kako v sebi najti srečo in jo deliti s skupnostjo, katere neopazni del je bil že od nekdaj.

Živeti (r. Oliver Hermanus)

London sredi petdesetih. Williams je ostarel javni uslužbenec, obsojen na dolgočasno birokratsko prekladanje papirjev v mestu, ki se trudi okrevati po drugi svetovni vojni. Ko mu zdravniki sporočijo usodno diagnozo, se odloči dvigniti vse prihranke in odpotovati na morje, da bi v soncu čim bolj plodno užil dneve, ki so mu še preostali. A žal ugotovi, da ne ve, kako to storiti. Ob srečanju s sodelavko, ki pooseblja radost življenja, kakršne ni sam nikoli čutil, Williams odkrije način, kako v sebi najti srečo in jo deliti s skupnostjo, katere neopazni del je bil že od nekdaj.

Trikotnik žalosti (r. Ruben Östlund)

Carl in Yaya sta manekena, ki poskušata uspeti v svetu mode, obenem pa raziskujeta meje partnerskega razmerja. Mladi par povabijo na luksuzno križarjenje z obilico superbogatih gostov, med katerimi so ruski oligarh, britanska trgovca z orožjem in kapitan ladje s socialističnimi idejami. Na začetku je vse vredno objave na Instagramu. A ladjo kmalu ujame nevihta, potniki pa dobijo morsko bolezen, in to prav med kapitanovo večerjo s sedmimi hodi. Klavrn konec križarjenja na glavo obrne tudi nekdaj neomajno razredno hierarhijo.

Trikotnik žalosti (r. Ruben Östlund)

Carl in Yaya sta manekena, ki poskušata uspeti v svetu mode, obenem pa raziskujeta meje partnerskega razmerja. Mladi par povabijo na luksuzno križarjenje z obilico superbogatih gostov, med katerimi so ruski oligarh, britanska trgovca z orožjem in kapitan ladje s socialističnimi idejami. Na začetku je vse vredno objave na Instagramu. A ladjo kmalu ujame nevihta, potniki pa dobijo morsko bolezen, in to prav med kapitanovo večerjo s sedmimi hodi. Klavrn konec križarjenja na glavo obrne tudi nekdaj neomajno razredno hierarhijo.

Tori in Lokita (r. Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne)

Lokita je najstnica iz Afrike, ki jo belgijske oblasti zaslišujejo o tem, kako je v sirotišnici prepoznala svojega osemletnega brata Torija, čeprav ga ni videla že od rojstva. Na vprašanja ne more natančno odgovoriti, saj je njena zgodba v resnici laž. Mladostnika iz različnih držav sta se spoznala in spoprijateljila šele med potjo v Evropo, a je izmišljena družinska vez zagotovilo, da lahko ostaneta skupaj – in upata na uradne papirje. Tori in Lokita najdeta delo v italijanski restavraciji v belgijskem Liègu. A vse večji dolgovi in izkoriščevalski odnos njunega šefa ju vse bolj potiskajo v nemilost kriminalnega podzemlja.

Tori in Lokita (r. Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne)

Lokita je najstnica iz Afrike, ki jo belgijske oblasti zaslišujejo o tem, kako je v sirotišnici prepoznala svojega osemletnega brata Torija, čeprav ga ni videla že od rojstva. Na vprašanja ne more natančno odgovoriti, saj je njena zgodba v resnici laž. Mladostnika iz različnih držav sta se spoznala in spoprijateljila šele med potjo v Evropo, a je izmišljena družinska vez zagotovilo, da lahko ostaneta skupaj – in upata na uradne papirje. Tori in Lokita najdeta delo v italijanski restavraciji v belgijskem Liègu. A vse večji dolgovi in izkoriščevalski odnos njunega šefa ju vse bolj potiskajo v nemilost kriminalnega podzemlja.

Šparta (r. Ulrich Seidl)

Ewald se je pred leti preselil v Romunijo. Čeprav je dopolnil že štirideset let, sanja o novem, predvsem drugačnem življenju. Zapusti dekle in se preseli v zakotno podeželsko vasico. Tam zbere okoliške fante in zapuščeno šolo spremeni v trdnjavo po špartanskem vzoru. Čeprav na novo ustvarjena »utrdba« predstavlja neproblematično domišljijsko okolje za otroke, vseeno vzbudi pozornost in sumničavost vaščanov, kar privede do tega, da se mora Ewald soočiti sam s sabo in potlačeno resnico ...

Šparta (r. Ulrich Seidl)

Ewald se je pred leti preselil v Romunijo. Čeprav je dopolnil že štirideset let, sanja o novem, predvsem drugačnem življenju. Zapusti dekle in se preseli v zakotno podeželsko vasico. Tam zbere okoliške fante in zapuščeno šolo spremeni v trdnjavo po špartanskem vzoru. Čeprav na novo ustvarjena »utrdba« predstavlja neproblematično domišljijsko okolje za otroke, vseeno vzbudi pozornost in sumničavost vaščanov, kar privede do tega, da se mora Ewald soočiti sam s sabo in potlačeno resnico ...

Saint Omer (r. Alice Diop)

Mlada pisateljica Rama v Saint-Omerju na severu Francije prisostvuje sodnemu procesu proti Laurence Coly, mladi ženski, ki so jo obtožili umora lastne petnajstmesečne hčerke, saj naj bi jo zapustila na plaži ob naraščajoči plimi. Rama želi njeno zgodbo preliti v sodobno reinterpretacijo mita o Medeji. Ko se usoda Laurence Coly razgalja pred njenimi očmi, na dan pridejo Ramini lastni strahovi o materinstvu. Skozi pričanja travmatizirane Senegalke se razkriva zgodba o strogi vzgoji na severu Afrike, ločitvi od družine ob migraciji v Evropo ter o travmah, ki so ji jih v Evropi povzročile čustvene zlorabe in vseprisotni rasizem. Besede obtoženke pretresejo Ramina prepričanja in pod vprašaj postavijo njeno razsodnost.

Saint Omer (r. Alice Diop)

Mlada pisateljica Rama v Saint-Omerju na severu Francije prisostvuje sodnemu procesu proti Laurence Coly, mladi ženski, ki so jo obtožili umora lastne petnajstmesečne hčerke, saj naj bi jo zapustila na plaži ob naraščajoči plimi. Rama želi njeno zgodbo preliti v sodobno reinterpretacijo mita o Medeji. Ko se usoda Laurence Coly razgalja pred njenimi očmi, na dan pridejo Ramini lastni strahovi o materinstvu. Skozi pričanja travmatizirane Senegalke se razkriva zgodba o strogi vzgoji na severu Afrike, ločitvi od družine ob migraciji v Evropo ter o travmah, ki so ji jih v Evropi povzročile čustvene zlorabe in vseprisotni rasizem. Besede obtoženke pretresejo Ramina prepričanja in pod vprašaj postavijo njeno razsodnost.

Rimini (r. Ulrich Seidl)

Po materini smrti se nekdaj uspešen popevkar Richie Bravo vrne domov v Avstrijo. V kleti družinske hiše ga pričaka mlajši brat, oče pa je v domu za ostarele. Njegov edini vir dohodkov so vedno redkejši nastopi po jedilnicah in dvoranah nekoč cvetočega obmorskega mesteca Rimini ter oddajanje nekoč razkošne vile, polne plakatov, glasbenih trofej in spominov. Ker niti to ne zadošča za dostojno življenje, ostareli in osamljeni žigolo svoje oboževalke, gospe v poznih zrelih letih, razveseljuje tudi s seksualnimi uslugami. A njegov šarm tako kot njegovo premoženje počasi kopni, potem pa se pred vrati pojavi še njegova odrasla hčerka, za katero se nikoli ni kaj dosti brigal …

Rimini (r. Ulrich Seidl)

Po materini smrti se nekdaj uspešen popevkar Richie Bravo vrne domov v Avstrijo. V kleti družinske hiše ga pričaka mlajši brat, oče pa je v domu za ostarele. Njegov edini vir dohodkov so vedno redkejši nastopi po jedilnicah in dvoranah nekoč cvetočega obmorskega mesteca Rimini ter oddajanje nekoč razkošne vile, polne plakatov, glasbenih trofej in spominov. Ker niti to ne zadošča za dostojno življenje, ostareli in osamljeni žigolo svoje oboževalke, gospe v poznih zrelih letih, razveseljuje tudi s seksualnimi uslugami. A njegov šarm tako kot njegovo premoženje počasi kopni, potem pa se pred vrati pojavi še njegova odrasla hčerka, za katero se nikoli ni kaj dosti brigal …

Potniki noči (r. Mikhaël Hers)

Pariz, 1981. Na pariške ulice se spušča noč, v zraku je čutiti pričakovanje sprememb, ki jih naznanjajo prihajajoče volitve. A Élisabeth razmišlja o drugih stvareh. Za njo je grenak konec zakonske zveze, pred njo skrb, kako bo preživela sebe in odraščajoča otroka. Preplavljena z otožnostjo sprejme službo moderatorke svojega najljubšega nočnega radijskega programa. Oddaja deli usode z neznanci, ki pomagajo reflektirati njeno lastno življenje ter najti nov zagon. Ko k sebi domov povabi mlado brezdomko, v svojem sinu nevede vzbudi prvi ljubezenski nemir. A nadaljnji razvoj dogodkov prinese novo upanje in nova spoznanja povežejo preostanek razpadle družine.

Potniki noči (r. Mikhaël Hers)

Pariz, 1981. Na pariške ulice se spušča noč, v zraku je čutiti pričakovanje sprememb, ki jih naznanjajo prihajajoče volitve. A Élisabeth razmišlja o drugih stvareh. Za njo je grenak konec zakonske zveze, pred njo skrb, kako bo preživela sebe in odraščajoča otroka. Preplavljena z otožnostjo sprejme službo moderatorke svojega najljubšega nočnega radijskega programa. Oddaja deli usode z neznanci, ki pomagajo reflektirati njeno lastno življenje ter najti nov zagon. Ko k sebi domov povabi mlado brezdomko, v svojem sinu nevede vzbudi prvi ljubezenski nemir. A nadaljnji razvoj dogodkov prinese novo upanje in nova spoznanja povežejo preostanek razpadle družine.

Osem gora (r. Felix van Groeningen, Charlotte Vandermeersch)

Pietro kot otrok z materjo preživlja počitnice v italijanskih gorah. Nekega dne povsem naključno spozna Bruna, sina lokalnega kmetovalca, in fanta takoj postaneta prijatelja. V naslednjih letih mladeniča prebijeta veliko časa skupaj, ko se s Pietrovim očetom povzpenjata na mogočne vršace. Vendar pa tudi njuno prijateljstvo ni brez razpok. Ob odraščanju gresta vsak po sledeh svojega očeta. Medtem ko Bruno ostane zvest goram in lokalnemu okolju, Pietro svojo srečo išče v mestu. Čez leta ju naključje znova združi. Zdaj lahko medsebojno delita bogate izkušnje o ljubezni in izgubi ter na tako odkrivata, kaj pomeni biti prijatelj za vse življenje.

Osem gora (r. Felix van Groeningen, Charlotte Vandermeersch)

Pietro kot otrok z materjo preživlja počitnice v italijanskih gorah. Nekega dne povsem naključno spozna Bruna, sina lokalnega kmetovalca, in fanta takoj postaneta prijatelja. V naslednjih letih mladeniča prebijeta veliko časa skupaj, ko se s Pietrovim očetom povzpenjata na mogočne vršace. Vendar pa tudi njuno prijateljstvo ni brez razpok. Ob odraščanju gresta vsak po sledeh svojega očeta. Medtem ko Bruno ostane zvest goram in lokalnemu okolju, Pietro svojo srečo išče v mestu. Čez leta ju naključje znova združi. Zdaj lahko medsebojno delita bogate izkušnje o ljubezni in izgubi ter na tako odkrivata, kaj pomeni biti prijatelj za vse življenje.

Ona ve (r. Maria Schrader )

Novinarki New York Timesa Jodi Kantor in Megan Twohey sta se leta 2017 podali po sledeh izpovedi utišanih žensk, ki so bile v Hollywoodu več desetletij deležne različnih oblik spolnih zlorab od vplivnih moških. Njuni vztrajnost in predanost, s katerima sta opogumili številne igralke, asistentke in druge uslužbenke produkcijske hiše The Weinstein Company, da so se soočile s travmami iz preteklosti ter bile pripravljene o tem tudi pričati pred javnostjo in sodiščem, sta privedli do pomembnega družbenega premika.

Ona ve (r. Maria Schrader )

Novinarki New York Timesa Jodi Kantor in Megan Twohey sta se leta 2017 podali po sledeh izpovedi utišanih žensk, ki so bile v Hollywoodu več desetletij deležne različnih oblik spolnih zlorab od vplivnih moških. Njuni vztrajnost in predanost, s katerima sta opogumili številne igralke, asistentke in druge uslužbenke produkcijske hiše The Weinstein Company, da so se soočile s travmami iz preteklosti ter bile pripravljene o tem tudi pričati pred javnostjo in sodiščem, sta privedli do pomembnega družbenega premika.

Neskončnost (r. Emanuele Crialese)

Rim, sedemdeseta leta: svet, razpet med rastjo novih sosesk in črno-belimi tv-oddajami ter družbenimi dosežki in zastarelimi družinskimi normativi. Clara in Felice sta se pravkar vselila v novo stanovanje. Njun zakon je v krizi: ne ljubita se več, a se ne zmoreta ločiti. Skupaj ju držijo le še njuni otroci, v katere Clara kanalizira vse svoje hrepenenje po svobodi. Najbolj se na Clarino nihanje razpoloženja in naraščajočo napetost med staršema odziva dvanajstletna Adriana, ki zavrača svoje ime in identiteto ter trdi, da je deček, kar že tako krhko družino privede na rob zloma. Medtem ko otroci čakajo, da jim nekaj pokaže pot – morda glas od zgoraj ali pa pesem na televiziji – se spremeni vse; tako v njih kot okrog njih.

Neskončnost (r. Emanuele Crialese)

Rim, sedemdeseta leta: svet, razpet med rastjo novih sosesk in črno-belimi tv-oddajami ter družbenimi dosežki in zastarelimi družinskimi normativi. Clara in Felice sta se pravkar vselila v novo stanovanje. Njun zakon je v krizi: ne ljubita se več, a se ne zmoreta ločiti. Skupaj ju držijo le še njuni otroci, v katere Clara kanalizira vse svoje hrepenenje po svobodi. Najbolj se na Clarino nihanje razpoloženja in naraščajočo napetost med staršema odziva dvanajstletna Adriana, ki zavrača svoje ime in identiteto ter trdi, da je deček, kar že tako krhko družino privede na rob zloma. Medtem ko otroci čakajo, da jim nekaj pokaže pot – morda glas od zgoraj ali pa pesem na televiziji – se spremeni vse; tako v njih kot okrog njih.

Najsrečnejši človek na svetu (r. Teona Strugar Mitevska)

Asja je petinštiridesetletna samska ženska, ki živi v Sarajevu. V želji po spoznavanju novih ljudi se udeleži hitrih zmenkov. Na dogodku se sreča z nekaj let starejšim bankirjem Zoranom, s katerim je že prej navezala stike po spletu. Njuno spoznavanje poteka v posocialistični dvorani nekdaj uglednega jugoslovanskega hotela, kjer se udeleženci v časovno omejenih intervalih izmenjujejo za mizami in medsebojno izprašujejo. Asja kmalu spozna, da se njuni poti nista križali povsem naključno. Zoran namreč ne išče ljubezni, temveč odpuščanje.

Najsrečnejši človek na svetu (r. Teona Strugar Mitevska)

Asja je petinštiridesetletna samska ženska, ki živi v Sarajevu. V želji po spoznavanju novih ljudi se udeleži hitrih zmenkov. Na dogodku se sreča z nekaj let starejšim bankirjem Zoranom, s katerim je že prej navezala stike po spletu. Njuno spoznavanje poteka v posocialistični dvorani nekdaj uglednega jugoslovanskega hotela, kjer se udeleženci v časovno omejenih intervalih izmenjujejo za mizami in medsebojno izprašujejo. Asja kmalu spozna, da se njuni poti nista križali povsem naključno. Zoran namreč ne išče ljubezni, temveč odpuščanje.

MRI (r. Cristian Mungiu)

Matthias pusti službo v Nemčiji in se nekaj dni pred božičem vrne v svojo večnarodnostno vas v Transilvaniji. Od zdaj naprej želi biti tesneje vključen v vzgojo svojega sina Rudija, za katerega je predolgo skrbela njegova mati Ana, ki se je sama ukvarjala z dečkovimi nerazrešenimi strahovi. Matthias veliko časa nameni svojemu očetu Ottu, ponovno pa obišče tudi svojo nekdanjo ljubimko Csillo. Ko v majhni tovarni, ki jo vodi Csilla, najamejo begunske delavce, se začne krhati mir v lokalni skupnosti. Na površje privrejo frustracije, konflikti in strasti, ki so se pred tem skrivali za kuliso medsebojnega razumevanja.

MRI (r. Cristian Mungiu)

Matthias pusti službo v Nemčiji in se nekaj dni pred božičem vrne v svojo večnarodnostno vas v Transilvaniji. Od zdaj naprej želi biti tesneje vključen v vzgojo svojega sina Rudija, za katerega je predolgo skrbela njegova mati Ana, ki se je sama ukvarjala z dečkovimi nerazrešenimi strahovi. Matthias veliko časa nameni svojemu očetu Ottu, ponovno pa obišče tudi svojo nekdanjo ljubimko Csillo. Ko v majhni tovarni, ki jo vodi Csilla, najamejo begunske delavce, se začne krhati mir v lokalni skupnosti. Na površje privrejo frustracije, konflikti in strasti, ki so se pred tem skrivali za kuliso medsebojnega razumevanja.

LGBT_SLO_1984 (r. Boris Petkovič)

Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, izveden leta 1984 v Škucu v Ljubljani, je prelomen dogodek slovenskega LGBT-gibanja in obenem začetek LGBT-filmskega festivala, ki velja za najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Prva leta slovenskega LGBT-gibanja zaznamujeta močno klubsko dogajanje (edinstveno na območju Jugoslavije) ter organizacija različnih prireditev in festivalov. Slovensko LGBT-gibanje se tako zapiše v zgodovino kot eno najbolj progresivnih svojega časa, ki v različnih oblikah deluje tudi danes.

LGBT_SLO_1984 (r. Boris Petkovič)

Festival Magnus – homoseksualnost in kultura, izveden leta 1984 v Škucu v Ljubljani, je prelomen dogodek slovenskega LGBT-gibanja in obenem začetek LGBT-filmskega festivala, ki velja za najstarejši tovrstni filmski festival v Evropi. Prva leta slovenskega LGBT-gibanja zaznamujeta močno klubsko dogajanje (edinstveno na območju Jugoslavije) ter organizacija različnih prireditev in festivalov. Slovensko LGBT-gibanje se tako zapiše v zgodovino kot eno najbolj progresivnih svojega časa, ki v različnih oblikah deluje tudi danes.

Korzet (r. Marie Kreutzer)

Avstrijsko cesarico Elizabeto daleč naokrog slavijo zavoljo njene lepote in njenega vpliva na modne smernice. »Sisi« leta 1877 praznuje štirideset let. Da bi v javnosti ohranila neokrnjeno podobo, mora svoj korzet zavezovati vse tesneje. Poleg tega njena vloga na dunajskem dvoru postaja vse bolj simbolična, pa čeprav njeni lakota po znanju in sla po življenju še nikoli nista bili večji. Elizabeta zato odpotuje v Anglijo in na Bavarsko, tam obišče nekdanje ljubimce in stare prijatelje ter tako znova išče vznemirjenje in smisel iz mladosti. Ko ji dajo vedeti, da bo njena prihodnost zapolnjena s strogimi ceremonialnimi zadolžitvami, se Sisi upre karikirani podobi same sebe in si zamisli načrt, kako zagotoviti, da se bodo njenih dosežkov spominjali v lepši luči.

Korzet (r. Marie Kreutzer)

Avstrijsko cesarico Elizabeto daleč naokrog slavijo zavoljo njene lepote in njenega vpliva na modne smernice. »Sisi« leta 1877 praznuje štirideset let. Da bi v javnosti ohranila neokrnjeno podobo, mora svoj korzet zavezovati vse tesneje. Poleg tega njena vloga na dunajskem dvoru postaja vse bolj simbolična, pa čeprav njeni lakota po znanju in sla po življenju še nikoli nista bili večji. Elizabeta zato odpotuje v Anglijo in na Bavarsko, tam obišče nekdanje ljubimce in stare prijatelje ter tako znova išče vznemirjenje in smisel iz mladosti. Ko ji dajo vedeti, da bo njena prihodnost zapolnjena s strogimi ceremonialnimi zadolžitvami, se Sisi upre karikirani podobi same sebe in si zamisli načrt, kako zagotoviti, da se bodo njenih dosežkov spominjali v lepši luči.

Kit (r. Darren Aronofsky)

Charlie je učitelj angleščine, a se zaradi ekstremne debelosti med predavanji po spletu ne želi pokazati svojim študentom. Možakar se komajda premika po hiši in niti ne pomisli, da bi šel med ljudi. Njegova edina redna obiskovalka je negovalka Liz, ki je vajena njegovih zdravstvenih kriz. Ob zadnjem obisku mu pove, da njegovo srce ne bo zdržalo visokega krvnega pritiska ter da bo do konca tedna umrl, če ne bo poiskal zdravniške pomoči. Tovrsten vsakdan nenadoma prekine obisk Charliejeve hčerke iz prejšnjega zakona. Ellie je zdaj naporna najstnica z vedenjskimi težavami, a Charlieju se čas z njo zdi nadvse dragocen.

Kit (r. Darren Aronofsky)

Charlie je učitelj angleščine, a se zaradi ekstremne debelosti med predavanji po spletu ne želi pokazati svojim študentom. Možakar se komajda premika po hiši in niti ne pomisli, da bi šel med ljudi. Njegova edina redna obiskovalka je negovalka Liz, ki je vajena njegovih zdravstvenih kriz. Ob zadnjem obisku mu pove, da njegovo srce ne bo zdržalo visokega krvnega pritiska ter da bo do konca tedna umrl, če ne bo poiskal zdravniške pomoči. Tovrsten vsakdan nenadoma prekine obisk Charliejeve hčerke iz prejšnjega zakona. Ellie je zdaj naporna najstnica z vedenjskimi težavami, a Charlieju se čas z njo zdi nadvse dragocen.

Izgubljeni kralj (r. Stephen Frears)

Philippa je pisateljica srednjih let, ki se spopada z zdravstvenimi težavami in nedavno ločitvijo. Ko odkrije skupino amaterskih zgodovinarjev, ki želijo povrniti ugled Rihardu III., njeno življenje dobi nov smisel. Z veliko vnemo in vztrajnostjo, ki že meji na nezdravo obsedenost, se loti brskanja po zgodovinskih virih in ugotovi, da se kraljevi posmrtni ostanki – morda! – skrivajo pod parkiriščem v Leicestru. Njena trditev naleti na zasmehovanje in skepso pri stroki in v javnosti ter na nerazumevanje pri prijateljih, razen njenega bivšega moža. A to Philippi ne vzame poguma. Z vso vnemo sledi svojemu občutku ter se pogumno spopade z najuglednejšimi zgodovinarji in akademiki ter jih prisili, da začnejo znova razmišljati o enem najbolj kontroverznih kraljev v zgodovini Anglije in se dokopljejo do neprecenljive zgodovinske najdbe.

Izgubljeni kralj (r. Stephen Frears)

Philippa je pisateljica srednjih let, ki se spopada z zdravstvenimi težavami in nedavno ločitvijo. Ko odkrije skupino amaterskih zgodovinarjev, ki želijo povrniti ugled Rihardu III., njeno življenje dobi nov smisel. Z veliko vnemo in vztrajnostjo, ki že meji na nezdravo obsedenost, se loti brskanja po zgodovinskih virih in ugotovi, da se kraljevi posmrtni ostanki – morda! – skrivajo pod parkiriščem v Leicestru. Njena trditev naleti na zasmehovanje in skepso pri stroki in v javnosti ter na nerazumevanje pri prijateljih, razen njenega bivšega moža. A to Philippi ne vzame poguma. Z vso vnemo sledi svojemu občutku ter se pogumno spopade z najuglednejšimi zgodovinarji in akademiki ter jih prisili, da začnejo znova razmišljati o enem najbolj kontroverznih kraljev v zgodovini Anglije in se dokopljejo do neprecenljive zgodovinske najdbe.

Dvojna prevara (r. Park Chan-wook)

Policija preiskuje primer smrti moškega, ki je z vrha pečine padel v prepad. Detektiv Hae-joon med preiskovanjem okoliščin obišče Seo-rae, ženo umrlega moškega. Ker ta ne kaže nikakršnih znakov vznemirjenja ali žalovanja zaradi moževe smrti, postane glavna osumljenka v primeru. Hae-joon se po intenzivnem zasliševanju loti prikritega opazovanja mlade vdove. Privlačno dekle ga začne vse bolj begati, še posebej ker tako dobro skriva svoja čustva. Detektiv in osumljenka tako razvijeta zapleteno razmerje, ki vodi k razumevanju storjenega zločina, a hkrati tudi zastira pogled nanj.

Dvojna prevara (r. Park Chan-wook)

Policija preiskuje primer smrti moškega, ki je z vrha pečine padel v prepad. Detektiv Hae-joon med preiskovanjem okoliščin obišče Seo-rae, ženo umrlega moškega. Ker ta ne kaže nikakršnih znakov vznemirjenja ali žalovanja zaradi moževe smrti, postane glavna osumljenka v primeru. Hae-joon se po intenzivnem zasliševanju loti prikritega opazovanja mlade vdove. Privlačno dekle ga začne vse bolj begati, še posebej ker tako dobro skriva svoja čustva. Detektiv in osumljenka tako razvijeta zapleteno razmerje, ki vodi k razumevanju storjenega zločina, a hkrati tudi zastira pogled nanj.

Duše otoka (r. Martin McDonagh)

Na Irskem leta 1923 divja državljanska vojna, a le streljaj od burnih dogodkov, na majhnem, konservativno urejenem otočku življenje teče kot običajno. Pádraic skupaj s sestro živi v skromni koči in se preživlja kot pridelovalec mleka. Vsako popoldne se skupaj s prijateljem, starejšim glasbenikom Colmom, odpravi v lokalni pub. A slednji nekega dne zavrne skupni odhod v gostilno in brez obrazložitve konča njuno prijateljstvo. Osupli Pádraic poskuša s pomočjo svoje sestre Siobhan in težavnega otočana Dominica na vsak način popraviti razpadlo prijateljstvo, vendar njegova prizadevanja vedno znova naletijo na gluha ušesa. Ko Colm nekdanjega prijatelja sooči z ultimatom, se napetost še poveča, njuna dejanja pa imajo daljnosežne posledice za vso vaško skupnost.

Duše otoka (r. Martin McDonagh)

Na Irskem leta 1923 divja državljanska vojna, a le streljaj od burnih dogodkov, na majhnem, konservativno urejenem otočku življenje teče kot običajno. Pádraic skupaj s sestro živi v skromni koči in se preživlja kot pridelovalec mleka. Vsako popoldne se skupaj s prijateljem, starejšim glasbenikom Colmom, odpravi v lokalni pub. A slednji nekega dne zavrne skupni odhod v gostilno in brez obrazložitve konča njuno prijateljstvo. Osupli Pádraic poskuša s pomočjo svoje sestre Siobhan in težavnega otočana Dominica na vsak način popraviti razpadlo prijateljstvo, vendar njegova prizadevanja vedno znova naletijo na gluha ušesa. Ko Colm nekdanjega prijatelja sooči z ultimatom, se napetost še poveča, njuna dejanja pa imajo daljnosežne posledice za vso vaško skupnost.

Blizu (r. Lukas Dhont)

Trinajstletna Léo in Rémi sta neločljiva prijatelja. Fanta na idiličnem podeželju cele dneve preživljata skupaj in si ne predstavljata, da bi lahko karkoli prekinilo njuno brezskrbno skupno otroštvo. Ko se jeseni začne novo šolsko leto, sošolci opazijo njun tesni odnos in ju začnejo zafrkavati, da sta par. Léo si v jezi in sramu poišče nove prijatelje ter se posveti igranju hokeja. Tišina med nekdanjima sorodnima dušama postaja vse bolj mučna in najstnika se morata kmalu soočiti z vprašanjem, kaj je šlo narobe v njunem odnosu.

Blizu (r. Lukas Dhont)

Trinajstletna Léo in Rémi sta neločljiva prijatelja. Fanta na idiličnem podeželju cele dneve preživljata skupaj in si ne predstavljata, da bi lahko karkoli prekinilo njuno brezskrbno skupno otroštvo. Ko se jeseni začne novo šolsko leto, sošolci opazijo njun tesni odnos in ju začnejo zafrkavati, da sta par. Léo si v jezi in sramu poišče nove prijatelje ter se posveti igranju hokeja. Tišina med nekdanjima sorodnima dušama postaja vse bolj mučna in najstnika se morata kmalu soočiti z vprašanjem, kaj je šlo narobe v njunem odnosu.

Alcarràs (r. Carla Simón)

Družina Solé se že dolga leta preživlja s pridelavo breskev v majhnem mestecu v osrčju Katalonije. A letos je vse drugače. Zaradi neurejenih papirjev glede lastništva hiše jim grozi izselitev, prodaja pridelka pa v vedno bolj krutih tržnih razmerah ne omogoča več dostojnega življenja. Vedno več kmetovalcev iz soseščine zemljo prodaja za postavitev energijskih solarnih sistemov. Medtem ko otroci še najmanj občutijo breme negotove prihodnosti, želi odraščajoči Roger v duhu mladostne zagnanosti družini pomagati, a njegov trmasti oče vedno večje breme tiho nosi na svojih ramenih. Bodo težave družino povezale ali povzročile njen razpad?

Alcarràs (r. Carla Simón)

Družina Solé se že dolga leta preživlja s pridelavo breskev v majhnem mestecu v osrčju Katalonije. A letos je vse drugače. Zaradi neurejenih papirjev glede lastništva hiše jim grozi izselitev, prodaja pridelka pa v vedno bolj krutih tržnih razmerah ne omogoča več dostojnega življenja. Vedno več kmetovalcev iz soseščine zemljo prodaja za postavitev energijskih solarnih sistemov. Medtem ko otroci še najmanj občutijo breme negotove prihodnosti, želi odraščajoči Roger v duhu mladostne zagnanosti družini pomagati, a njegov trmasti oče vedno večje breme tiho nosi na svojih ramenih. Bodo težave družino povezale ali povzročile njen razpad?

Zločini prihodnosti (r. David Cronenberg)

V ne tako oddaljeni prihodnosti se človeštvo poskuša prilagoditi vse bolj sintetičnemu okolju. Saul Tenser je priljubljen performativni umetnik, ki spi v viseči postelji, podobni maternici. V možakarjevem telesu vseskozi rastejo novi organi, njihovo odkrivanje in odstanjevanje pa tvori jedro njegovih umetniških performansov, ki jih izvaja skupaj s svojo spremljevalko Caprice. Njegovo početje ni vedno sprejeto z odobravanjem. Nova vladna institucija poskuša izslediti posameznike z novimi organi, zato se Saul znajde pod njenim drobnogledom. Umetnik pod vse večjim pritiskom poskuša uprizoriti svoj najbolj šokanten performans do zdaj.

Zločini prihodnosti (r. David Cronenberg)

V ne tako oddaljeni prihodnosti se človeštvo poskuša prilagoditi vse bolj sintetičnemu okolju. Saul Tenser je priljubljen performativni umetnik, ki spi v viseči postelji, podobni maternici. V možakarjevem telesu vseskozi rastejo novi organi, njihovo odkrivanje in odstanjevanje pa tvori jedro njegovih umetniških performansov, ki jih izvaja skupaj s svojo spremljevalko Caprice. Njegovo početje ni vedno sprejeto z odobravanjem. Nova vladna institucija poskuša izslediti posameznike z novimi organi, zato se Saul znajde pod njenim drobnogledom. Umetnik pod vse večjim pritiskom poskuša uprizoriti svoj najbolj šokanten performans do zdaj.

Tralala (r. Jean-Marie Larrieu, Arnaud Larrieu)

Tralala je pariški poulični glasbenik v štiridesetih, brez prebite pare, ki ostane še brez doma. Ko mu skrivnostna lepotica plača pijačo in da nasvet, naj nikakor ne bo »takšen, kot je«, ji brez pomislekov sledi v Lurd. V pirenejskem romarskem mestecu naleti na hotelirko Lili, ki je prepričana, da je Tralala njen izgubljeni sin, prav tako glasbenik – ta pa ponujeno identiteto sprejme, čeprav z njo dobi še sumničavega »brata« Seba, dve nekdanji dekleti in nove težave … Trapasto in zelo zabavno glasbeno popotovanje od kitarskih balad do diska.

Tralala (r. Jean-Marie Larrieu, Arnaud Larrieu)

Tralala je pariški poulični glasbenik v štiridesetih, brez prebite pare, ki ostane še brez doma. Ko mu skrivnostna lepotica plača pijačo in da nasvet, naj nikakor ne bo »takšen, kot je«, ji brez pomislekov sledi v Lurd. V pirenejskem romarskem mestecu naleti na hotelirko Lili, ki je prepričana, da je Tralala njen izgubljeni sin, prav tako glasbenik – ta pa ponujeno identiteto sprejme, čeprav z njo dobi še sumničavega »brata« Seba, dve nekdanji dekleti in nove težave … Trapasto in zelo zabavno glasbeno popotovanje od kitarskih balad do diska.

Sin (r. Florian Zeller)

Peter je uspešen poslovnež v srednjih letih, ki je pred kratkim začel povsem novo družinsko zgodbo. Ko z mlajšo partnerko Beth povijeta novorojenčka, v njegovo življenje znova vstopi prejšnja žena Kate. Pove mu, da ima težave z njunim najstniškim sinom Nicholasom, saj ta že več mesecev ne hodi v šolo ter je nasploh povsem odtujen od družine in vrstnikov. Peter se znova vrne v vlogo Nicholasovega očeta in kljub obilici dela poskuša poskrbeti za njegovo dobro. A bolj kot se oče in sin zbližujeta, bolj očitne so napake iz Petrove preteklosti, ki postajajo vse večja ovira pri razrešitvi Nicholasovih težav.

Sin (r. Florian Zeller)

Peter je uspešen poslovnež v srednjih letih, ki je pred kratkim začel povsem novo družinsko zgodbo. Ko z mlajšo partnerko Beth povijeta novorojenčka, v njegovo življenje znova vstopi prejšnja žena Kate. Pove mu, da ima težave z njunim najstniškim sinom Nicholasom, saj ta že več mesecev ne hodi v šolo ter je nasploh povsem odtujen od družine in vrstnikov. Peter se znova vrne v vlogo Nicholasovega očeta in kljub obilici dela poskuša poskrbeti za njegovo dobro. A bolj kot se oče in sin zbližujeta, bolj očitne so napake iz Petrove preteklosti, ki postajajo vse večja ovira pri razrešitvi Nicholasovih težav.

Praznik dela (r. Pjer Žalica)

Armin se po desetih letih življenja v tujini vrne v Bosno. Možakar se je v Nemčiji poročil in si ustvaril lepo življenje, zato bi se rad pohvalil svojemu očetu Fudu. Vse to bi rad simbolično opravil na praznik dela, ki bo tako zgolj dodaten razlog za vrtenje jagnjetine nad žerjavico. Štirje prijatelji že pripravljajo vse potrebno za gostijo, nakar vse skupaj prekine policija, ki aretira očeta, ne da bi kdorkoli vedel, zakaj. Izkaže se, da so Fuda prijeli zaradi domnevnih vojnih zločinov. Družina in prijatelji sprva vse skupaj sprejmejo v nejeveri, nakar tudi sami odprejo davno zakopano vojno skrivnost.

Praznik dela (r. Pjer Žalica)

Armin se po desetih letih življenja v tujini vrne v Bosno. Možakar se je v Nemčiji poročil in si ustvaril lepo življenje, zato bi se rad pohvalil svojemu očetu Fudu. Vse to bi rad simbolično opravil na praznik dela, ki bo tako zgolj dodaten razlog za vrtenje jagnjetine nad žerjavico. Štirje prijatelji že pripravljajo vse potrebno za gostijo, nakar vse skupaj prekine policija, ki aretira očeta, ne da bi kdorkoli vedel, zakaj. Izkaže se, da so Fuda prijeli zaradi domnevnih vojnih zločinov. Družina in prijatelji sprva vse skupaj sprejmejo v nejeveri, nakar tudi sami odprejo davno zakopano vojno skrivnost.

Peter von Kant (r. François Ozon)

Peter von Kant je uspešen filmski režiser. Živi skupaj s pomočnikom Karlom, ki ga rad zaničuje in ponižuje, čeprav mu ta izkazuje popolno predanost. Petrova najboljša prijateljica je Sidonie, slavna igralka in njegova nekdanja umetniška muza. Ko mu nekega večera predstavi mladega Amirja, se Peter v trenutku zaljubi v privlačnega mladeniča in mu na široko odpre vrata v svet filmske industrije. A ko Amir postane slaven in ne potrebuje več uslug vplivnega filmarja, se je razočarani Peter prisiljen soočiti z osamljenostjo in lastnimi demoni.

Peter von Kant (r. François Ozon)

Peter von Kant je uspešen filmski režiser. Živi skupaj s pomočnikom Karlom, ki ga rad zaničuje in ponižuje, čeprav mu ta izkazuje popolno predanost. Petrova najboljša prijateljica je Sidonie, slavna igralka in njegova nekdanja umetniška muza. Ko mu nekega večera predstavi mladega Amirja, se Peter v trenutku zaljubi v privlačnega mladeniča in mu na široko odpre vrata v svet filmske industrije. A ko Amir postane slaven in ne potrebuje več uslug vplivnega filmarja, se je razočarani Peter prisiljen soočiti z osamljenostjo in lastnimi demoni.

Obe strani rezila (r. Claire Denis)

Sara in Jean sta par srednjih let. Njuna desetletna zveza temelji na klasičnih temeljih – Jean predstavlja trdno oporo in stabilnost čustveno krhkejši Sari. Sreča in razumevajoča toplina njunega odnosa pa se zamajeta, ko Sara nekega dne sreča Jeanovega nekoč najboljšega prijatelja Françoisa, s katerim je bila pred leti v strastnem razmerju. Ponovno soočenje v obeh, predvsem v Sari, prebudi skrito hrepenenje in razjedajoče vprašanje: Kaj bi bilo, če bi ostala skupaj? Jean zasluti Sarino negotovost in vse skupaj se počasi spremeni v razdiralen vrtinec potlačenih sanjarij in zrelih kompromisov …

Obe strani rezila (r. Claire Denis)

Sara in Jean sta par srednjih let. Njuna desetletna zveza temelji na klasičnih temeljih – Jean predstavlja trdno oporo in stabilnost čustveno krhkejši Sari. Sreča in razumevajoča toplina njunega odnosa pa se zamajeta, ko Sara nekega dne sreča Jeanovega nekoč najboljšega prijatelja Françoisa, s katerim je bila pred leti v strastnem razmerju. Ponovno soočenje v obeh, predvsem v Sari, prebudi skrito hrepenenje in razjedajoče vprašanje: Kaj bi bilo, če bi ostala skupaj? Jean zasluti Sarino negotovost in vse skupaj se počasi spremeni v razdiralen vrtinec potlačenih sanjarij in zrelih kompromisov …

Nekega lepega jutra (r. Mia Hansen-Løve)

Sandra je mati samohranilka, ki dela kot tolmačka pri pomembnih mednarodnih dogodkih. Ob vsakodnevnih opravilih redno obiskuje svojega očeta, upokojenega profesorja filozofije. Starostnik trpi za Bensonovim sindromom, nevrodegenerativnim obolenjem, ki spominja na demenco. Sandra mora s svojo materjo poskrbeti za vse bolj ubogega očeta in se odločiti, ali ga poslati v dom za starostnike. V teh težkih časih pa se dogajajo tudi vedrejši pripetljaji. Sandra po dolgem času sreča Clémenta, prijatelja iz preteklosti. Čeprav je on v zvezi, med njima preskoči iskrica, ki zaneti strastno razmerje.

Nekega lepega jutra (r. Mia Hansen-Løve)

Sandra je mati samohranilka, ki dela kot tolmačka pri pomembnih mednarodnih dogodkih. Ob vsakodnevnih opravilih redno obiskuje svojega očeta, upokojenega profesorja filozofije. Starostnik trpi za Bensonovim sindromom, nevrodegenerativnim obolenjem, ki spominja na demenco. Sandra mora s svojo materjo poskrbeti za vse bolj ubogega očeta in se odločiti, ali ga poslati v dom za starostnike. V teh težkih časih pa se dogajajo tudi vedrejši pripetljaji. Sandra po dolgem času sreča Clémenta, prijatelja iz preteklosti. Čeprav je on v zvezi, med njima preskoči iskrica, ki zaneti strastno razmerje.

Ia (r. Jerzy Skolimowski )

Svet je povsem drugačen, ko nanj pogledamo z očmi živali. Ia je siv osliček z melanholičnimi očmi, ki v svojem življenju izkusi tako dobre kot slabe plati sobivanja z ljudmi. Njegova usoda se z vsakim dnem spreminja, on pa je le nemočen opazovalec turbulentnih dogodkov okoli sebe. Na svoji poti je priča neizmerni ljubezni in predanosti, a tudi brezbrižnosti, izkoriščanju in nasilju. Le da se v nečem pomembno razlikuje od nas: Ia nikoli ne izgubi svoje nedolžnosti.

Ia (r. Jerzy Skolimowski )

Svet je povsem drugačen, ko nanj pogledamo z očmi živali. Ia je siv osliček z melanholičnimi očmi, ki v svojem življenju izkusi tako dobre kot slabe plati sobivanja z ljudmi. Njegova usoda se z vsakim dnem spreminja, on pa je le nemočen opazovalec turbulentnih dogodkov okoli sebe. Na svoji poti je priča neizmerni ljubezni in predanosti, a tudi brezbrižnosti, izkoriščanju in nasilju. Le da se v nečem pomembno razlikuje od nas: Ia nikoli ne izgubi svoje nedolžnosti.

Grenke solze Petre von Kant (r. Rainer Werner Fassbinder)

Uspešna in vase zagledana modna oblikovalka Petra von Kant živi s svojo pomočnico Marlene, ki požrtvovalno, predvsem pa brez besed ustreže vsem njenim kapricam. A Petrino pozornost kmalu pritegne mlada in ambiciozna Karin. Oblikovalka ji obljubi podporo pri manekenski karieri in jo povabi, naj se preseli k njej. V svoji slepi zaljubljenost si hoče Karin povsem podrediti, toda mladenka se še zdaleč ni pripravljena odreči svoji svobodi.

Grenke solze Petre von Kant (r. Rainer Werner Fassbinder)

Uspešna in vase zagledana modna oblikovalka Petra von Kant živi s svojo pomočnico Marlene, ki požrtvovalno, predvsem pa brez besed ustreže vsem njenim kapricam. A Petrino pozornost kmalu pritegne mlada in ambiciozna Karin. Oblikovalka ji obljubi podporo pri manekenski karieri in jo povabi, naj se preseli k njej. V svoji slepi zaljubljenost si hoče Karin povsem podrediti, toda mladenka se še zdaleč ni pripravljena odreči svoji svobodi.

Brez medvedov (r. Jafar Panahi)

Kot že v številnih prejšnjih filmih Jafar Panahi tudi tokrat igra samega sebe. V vasi, le streljaj oddaljeni od turške meje, na daljavo režira film, katerega dogajanje je umeščeno v Turčijo. Asistent režije Panahiju vsak večer prinese nove posnetke, ta pa iz njih počasi sestavlja film o paru, ki skuša prebegniti v Francijo. Med njegovim bivanjem v vasi ga nekega dne obišče skupina starejših vaških veljakov. Od režiserja zahtevajo, naj jim izroči fotografijo prešuštnega para iz vasi, ki naj bi jo po njihovem posnel. Čeprav ta vztraja, da nima nobene takšne fotografije, mu vaščani ne verjamejo.

Brez medvedov (r. Jafar Panahi)

Kot že v številnih prejšnjih filmih Jafar Panahi tudi tokrat igra samega sebe. V vasi, le streljaj oddaljeni od turške meje, na daljavo režira film, katerega dogajanje je umeščeno v Turčijo. Asistent režije Panahiju vsak večer prinese nove posnetke, ta pa iz njih počasi sestavlja film o paru, ki skuša prebegniti v Francijo. Med njegovim bivanjem v vasi ga nekega dne obišče skupina starejših vaških veljakov. Od režiserja zahtevajo, naj jim izroči fotografijo prešuštnega para iz vasi, ki naj bi jo po njihovem posnel. Čeprav ta vztraja, da nima nobene takšne fotografije, mu vaščani ne verjamejo.

Pacifikcija (r. Albert Serra)

Francoski visoki komisar De Roller uživa v zadnjih tednih svojega mandata na Tahitiju. Svoj čas večinoma namenja pohajkovanju, obiskovanju nočnega kluba in druženju z domačini. Ko se njegovo bivanje v rajskem okolju počasi bliža koncu, pa ga novi dogodki začnejo navdajati z mešanimi občutki. Na otok prihaja vse več vojaškega osebja. Predstavniki lokalnega prebivalstva želijo od njega izvedeti, ali bo francoska vlada res nadaljevala izvajanje jedrskih poskusov. De Roller jih pomiri, a v sebi ve, da se podoba raja, v kateri je bival, počasi sesuva v prah. Uglajeni funkcionar se odpravi še na zadnji krog po kolonialnem ozemlju, ki ga je hkrati ljubil in sovražil.

Pacifikcija (r. Albert Serra)

Francoski visoki komisar De Roller uživa v zadnjih tednih svojega mandata na Tahitiju. Svoj čas večinoma namenja pohajkovanju, obiskovanju nočnega kluba in druženju z domačini. Ko se njegovo bivanje v rajskem okolju počasi bliža koncu, pa ga novi dogodki začnejo navdajati z mešanimi občutki. Na otok prihaja vse več vojaškega osebja. Predstavniki lokalnega prebivalstva želijo od njega izvedeti, ali bo francoska vlada res nadaljevala izvajanje jedrskih poskusov. De Roller jih pomiri, a v sebi ve, da se podoba raja, v kateri je bival, počasi sesuva v prah. Uglajeni funkcionar se odpravi še na zadnji krog po kolonialnem ozemlju, ki ga je hkrati ljubil in sovražil.

Zveri (r. Rodrigo Sorogoyen)

Vincent in Olga sta zakonca iz Francije, ki sta se že davno ustalila v vasici na zahodu Španije. Ukvarjata se z vrtnarstvom in obnovo zapuščenih hiš. Vendar pa sobivanje z domačini ni tako idilično, kot bi si želela. Njuno zavračanje gradnje vetrne elektrarne zgolj stopnjuje spore s sosedi, še posebej z bratoma Xanom in Lonrezom, ki v vasi živita že od rojstva. Napetosti začnejo naraščati in francoska gosta se znajdeta na točki vrelišča, s katere ni več vrnitve.

Zveri (r. Rodrigo Sorogoyen)

Vincent in Olga sta zakonca iz Francije, ki sta se že davno ustalila v vasici na zahodu Španije. Ukvarjata se z vrtnarstvom in obnovo zapuščenih hiš. Vendar pa sobivanje z domačini ni tako idilično, kot bi si želela. Njuno zavračanje gradnje vetrne elektrarne zgolj stopnjuje spore s sosedi, še posebej z bratoma Xanom in Lonrezom, ki v vasi živita že od rojstva. Napetosti začnejo naraščati in francoska gosta se znajdeta na točki vrelišča, s katere ni več vrnitve.

Zbornica (r. Sonja Tarokić)

Mlada, zagnana pedagoginja Anamarija dobi novo službo na osnovni šoli, ki se kmalu izkaže za prostor, prepleten s kočljivimi odnosi, igrami moči in občutljivimi egi. Sprva se v ravnateljičine igre poskuša ne vpletati in se osredotoča le na otroke. A bolj ko spoznava sistem, bolj začenja razumeti, da bo morala za golo preživetje opustiti svoja načela in začeti v zbornici tudi sama igrati svojo igro. Večplastna študija institucije, ki izobražuje prihodnje generacije odraslih.

Zbornica (r. Sonja Tarokić)

Mlada, zagnana pedagoginja Anamarija dobi novo službo na osnovni šoli, ki se kmalu izkaže za prostor, prepleten s kočljivimi odnosi, igrami moči in občutljivimi egi. Sprva se v ravnateljičine igre poskuša ne vpletati in se osredotoča le na otroke. A bolj ko spoznava sistem, bolj začenja razumeti, da bo morala za golo preživetje opustiti svoja načela in začeti v zbornici tudi sama igrati svojo igro. Večplastna študija institucije, ki izobražuje prihodnje generacije odraslih.

Tinitus (r. Gregorio Graziosi)

Skakalka v vodo Marina je na vrhuncu svoje uspešne poti zaradi šumenja v ušesu utrpela hudo poškodbo. Štiri leta pozneje dela v akvariju, našemljena v morsko deklico. Nekega dni ji njena goreča oboževalka in naslednica v reprezentanci Teresa ponudi pomoč pri pripravah na olimpijske igre v Tokiu. Nepričakovano povabilo v Marini znova prebudi željo po skakanju, vendar to pomeni, da se bo morala znova soočiti s svojim najhujšim sovražnikom: šumenjem v ušesu.

Tinitus (r. Gregorio Graziosi)

Skakalka v vodo Marina je na vrhuncu svoje uspešne poti zaradi šumenja v ušesu utrpela hudo poškodbo. Štiri leta pozneje dela v akvariju, našemljena v morsko deklico. Nekega dni ji njena goreča oboževalka in naslednica v reprezentanci Teresa ponudi pomoč pri pripravah na olimpijske igre v Tokiu. Nepričakovano povabilo v Marini znova prebudi željo po skakanju, vendar to pomeni, da se bo morala znova soočiti s svojim najhujšim sovražnikom: šumenjem v ušesu.

Rožnata luna (r. Floor van der Meulen)

Jan se bliža petinsedemdesetemu rojstnemu dnevu. Nekega dne ob večerji svojima odraslima otrokoma kot strela z jasnega oznani, da želi končati svoje življenje. Hčerka Iris je šokirana in se le stežka sooča s popolno absurdnostjo položaja. Približuje se dan, ki ga je oče izbral za odhod s tega sveta, Iris pa se odloči, da bo ignorirala načrt svojega brata. Od svojega očeta želi dobiti vsaj odgovor na tisto vprašanje, ki jo najbolj razjeda – zakaj? Čeprav nikoli ne dočaka pravega odgovora, se na koncu vendarle potrudi najti način, kako spoštovati očetovo željo.

Rožnata luna (r. Floor van der Meulen)

Jan se bliža petinsedemdesetemu rojstnemu dnevu. Nekega dne ob večerji svojima odraslima otrokoma kot strela z jasnega oznani, da želi končati svoje življenje. Hčerka Iris je šokirana in se le stežka sooča s popolno absurdnostjo položaja. Približuje se dan, ki ga je oče izbral za odhod s tega sveta, Iris pa se odloči, da bo ignorirala načrt svojega brata. Od svojega očeta želi dobiti vsaj odgovor na tisto vprašanje, ki jo najbolj razjeda – zakaj? Čeprav nikoli ne dočaka pravega odgovora, se na koncu vendarle potrudi najti način, kako spoštovati očetovo željo.

Pod figami (r. Erige Sehiri)

Skupina delavk in delavcev od jutra do večera obira fige v velikem sadovnjaku na obrobju tunizijskega mesteca. Vsako jutro jih ob zori lastnik nasada pride iskat z avtomobilom. Vendar pa se zdi, da je mlada Fidé deležna drugačne obravnave kot drugi. Ker je možakar zaljubljen vanjo, lahko dekle sedi na boljšem sedežu, kar sproži govorice med preostalimi dekleti ter vodi v postopno širitev prepada med njo in drugimi delavkami, ki imajo konservativnejši pogled na svet. V enem sončnem dnevu, ko se ne zgodi nič zares posebnega, na dan privrejo razredne in spolne delitve, ki razodenejo sisteme izkoriščanja in zatiranja, v katerih živijo ljudje v Tuniziji.

Pod figami (r. Erige Sehiri)

Skupina delavk in delavcev od jutra do večera obira fige v velikem sadovnjaku na obrobju tunizijskega mesteca. Vsako jutro jih ob zori lastnik nasada pride iskat z avtomobilom. Vendar pa se zdi, da je mlada Fidé deležna drugačne obravnave kot drugi. Ker je možakar zaljubljen vanjo, lahko dekle sedi na boljšem sedežu, kar sproži govorice med preostalimi dekleti ter vodi v postopno širitev prepada med njo in drugimi delavkami, ki imajo konservativnejši pogled na svet. V enem sončnem dnevu, ko se ne zgodi nič zares posebnega, na dan privrejo razredne in spolne delitve, ki razodenejo sisteme izkoriščanja in zatiranja, v katerih živijo ljudje v Tuniziji.

Pamfir (r. Dmitro Suholitki-Sobčuk)

Po nekajmesečni odsotnosti zaradi dela se Pamfir, zgleden mož in oče, vrne k družini. V obmejni vasici na zahodu Ukrajine ga vsi poznajo, še posebej pod vzdevkom »Kamen«, ki ga je podedoval po svojem dedu, lokalnem prekupčevalcu. A priložnosti za veselje ob snidenju na predvečer tradicionalnega karnevala ni veliko, saj njegov edinec zaneti požar v molilnici. To dejanje sproži niz dogodkov, ki Pamfirja prisilijo, da se sooči s preteklostjo in spopade s posledicami. To pomeni, da se mora (ponovno) lotiti tveganega posla, povezanega s kriminalom.

Pamfir (r. Dmitro Suholitki-Sobčuk)

Po nekajmesečni odsotnosti zaradi dela se Pamfir, zgleden mož in oče, vrne k družini. V obmejni vasici na zahodu Ukrajine ga vsi poznajo, še posebej pod vzdevkom »Kamen«, ki ga je podedoval po svojem dedu, lokalnem prekupčevalcu. A priložnosti za veselje ob snidenju na predvečer tradicionalnega karnevala ni veliko, saj njegov edinec zaneti požar v molilnici. To dejanje sproži niz dogodkov, ki Pamfirja prisilijo, da se sooči s preteklostjo in spopade s posledicami. To pomeni, da se mora (ponovno) lotiti tveganega posla, povezanega s kriminalom.

Odštevanje (r. Mani Haghighi)

Farzaneh je mlada inštruktorica vožnje. Poročena je z Jalalom, s katerim pričakujeta otroka. Njun zakon ni idealen, še posebej ker se Farzaneh spopada s kronično depresijo. Nekega dne med vožnjo po Teheranu po naključju opazi svojega moža vstopiti v hišo neznane ženske. Dejanje v njej vzbudi sum, saj Jalal trdi, da tistega dne sploh ni bil v mestu. Farzaneh se odloči zadevo raziskati s pomočjo svojega svaka.

Odštevanje (r. Mani Haghighi)

Farzaneh je mlada inštruktorica vožnje. Poročena je z Jalalom, s katerim pričakujeta otroka. Njun zakon ni idealen, še posebej ker se Farzaneh spopada s kronično depresijo. Nekega dne med vožnjo po Teheranu po naključju opazi svojega moža vstopiti v hišo neznane ženske. Dejanje v njej vzbudi sum, saj Jalal trdi, da tistega dne sploh ni bil v mestu. Farzaneh se odloči zadevo raziskati s pomočjo svojega svaka.

Moja soba (r. Ioseb 'Soso' Bliadze)

Tina se v življenju ne znajde najbolje. Ker ni navajena skrbeti sama zase, se običajno zanaša na svoje življenjske spremljevalce. To se ne spremeni niti s prihodom v gruzijsko prestolnico, saj nestrpno pričakuje, da se ji pridruži njen fant Beka. Medtem pa se zbliža z novo sostanovalko, živahno Megi, ki je njeno popolno nasprotje. Po njeni zaslugi začne Tina odkrivati svet, osvobojen togih družbenih norm. Svet, v katerem lahko svobodno – brez moških! – sprejema lastne odločitve.

Moja soba (r. Ioseb 'Soso' Bliadze)

Tina se v življenju ne znajde najbolje. Ker ni navajena skrbeti sama zase, se običajno zanaša na svoje življenjske spremljevalce. To se ne spremeni niti s prihodom v gruzijsko prestolnico, saj nestrpno pričakuje, da se ji pridruži njen fant Beka. Medtem pa se zbliža z novo sostanovalko, živahno Megi, ki je njeno popolno nasprotje. Po njeni zaslugi začne Tina odkrivati svet, osvobojen togih družbenih norm. Svet, v katerem lahko svobodno – brez moških! – sprejema lastne odločitve.

Metronom (r. Alexandru Belc)

Romunija, jeseni 1972. Ceaușescu je na oblasti že sedem let. Avtoritarni režim in kratenje državljanskih pravic sta že dodobra načela družbeni ustroj in zabrisala spomin na »normalnost«. Celo mladi, tisti najbolj nagnjeni k svobodomiselnosti in uporu, se težko docela uprejo moči tega vpliva. V teh okoliščinah lahko povsem nedolžna dejanja, kot je mladostniška zabava brez vednosti staršev ali pismo radijski postaji, kjer dela priljubljen didžej, hitro postanejo nevarna. Zgodbo o Bukarešti izpred petdesetih let, ki je v filmu prikazana elegantno stilizirano, so navdihnili resnični dosjeji tajne policije tistega časa.

Metronom (r. Alexandru Belc)

Romunija, jeseni 1972. Ceaușescu je na oblasti že sedem let. Avtoritarni režim in kratenje državljanskih pravic sta že dodobra načela družbeni ustroj in zabrisala spomin na »normalnost«. Celo mladi, tisti najbolj nagnjeni k svobodomiselnosti in uporu, se težko docela uprejo moči tega vpliva. V teh okoliščinah lahko povsem nedolžna dejanja, kot je mladostniška zabava brez vednosti staršev ali pismo radijski postaji, kjer dela priljubljen didžej, hitro postanejo nevarna. Zgodbo o Bukarešti izpred petdesetih let, ki je v filmu prikazana elegantno stilizirano, so navdihnili resnični dosjeji tajne policije tistega časa.

Lunana: jak v razredu (r. Pawo Choyning Dorji)

Učiteljski pripravnik Ugyen sanjari o tem, da bi zapustil butansko prestolnico, se odselil v Avstralijo in tam uspel kot glasbenik. Njegove načrte prekriža vest, da bo moral zadnje leto pripravništva opraviti na osnovni šoli v Lunani, najodročnejšem kraju v Butanu. V himalajski vasi brez električne napeljave ga sprva prevzame malodušje, a se hitro prilagodi razmeram v novem okolju. Skupnost Uygena ga toplo sprejme in učenci ga pri priči vzljubijo. Kmalu spozna tudi Saldon, hčer vaškega starešine, ki mu odstre nove razsežnosti njegove stare ljubezni ‒ glasbe.

Lunana: jak v razredu (r. Pawo Choyning Dorji)

Učiteljski pripravnik Ugyen sanjari o tem, da bi zapustil butansko prestolnico, se odselil v Avstralijo in tam uspel kot glasbenik. Njegove načrte prekriža vest, da bo moral zadnje leto pripravništva opraviti na osnovni šoli v Lunani, najodročnejšem kraju v Butanu. V himalajski vasi brez električne napeljave ga sprva prevzame malodušje, a se hitro prilagodi razmeram v novem okolju. Skupnost Uygena ga toplo sprejme in učenci ga pri priči vzljubijo. Kmalu spozna tudi Saldon, hčer vaškega starešine, ki mu odstre nove razsežnosti njegove stare ljubezni ‒ glasbe.

Kako rešiti planet (r. Louis Garrel)

Abel, Marianne and their 13-year-old son Joseph live together in Paris. Their everyday existence is thrown into turmoil when Abel and Marianne discover that Joseph has secretly sold valuables from the family home to finance a mysterious ecological project he and his friends have in Africa. They’re about to save the planet...

Kako rešiti planet (r. Louis Garrel)

Abel, Marianne and their 13-year-old son Joseph live together in Paris. Their everyday existence is thrown into turmoil when Abel and Marianne discover that Joseph has secretly sold valuables from the family home to finance a mysterious ecological project he and his friends have in Africa. They’re about to save the planet...

Dvanajstega ponoči (r. Dominik Moll)

Med zaposlenimi na kriminalistični policiji velja, da vsak preiskovalec v sebi nosi kakšen nerešen primer, ki mu ne gre iz glave in ga obseda. Mlademu in ambicioznemu Yohanu Vivèsu so pravkar zaupali delo vodje kriminalne enote v Grenoblu, ko na mizo dobi primer umora mlade, komaj enaindvajsetletne Clare. Sprva raziskovanje življenja žrtve kmalu postane obsesija. Več pogovorov, kot jih Yohan opravi, več je osumljencev, ob tem pa naraščajo frustracije. Neizpodbitno je samo eno dejstvo: zločin se je zgodil v noči dvanajstega oktobra.

Dvanajstega ponoči (r. Dominik Moll)

Med zaposlenimi na kriminalistični policiji velja, da vsak preiskovalec v sebi nosi kakšen nerešen primer, ki mu ne gre iz glave in ga obseda. Mlademu in ambicioznemu Yohanu Vivèsu so pravkar zaupali delo vodje kriminalne enote v Grenoblu, ko na mizo dobi primer umora mlade, komaj enaindvajsetletne Clare. Sprva raziskovanje življenja žrtve kmalu postane obsesija. Več pogovorov, kot jih Yohan opravi, več je osumljencev, ob tem pa naraščajo frustracije. Neizpodbitno je samo eno dejstvo: zločin se je zgodil v noči dvanajstega oktobra.

Božja dežela (r. Hlynur Pálmason )

Na Islandiji »je vse drugače kot na Danskem, tam lahko še znoriš,« opozarja škof mladega, asketskega duhovnika Lucasa, preden se ta odpravi na misijo v »divjino«. A Lucas ga ne posluša: kljub nemogočim pogojem s sabo tovori goro knjig in težko fotografsko opremo, potuje s konjem namesto s čolnom in od domačinov zahteva, da govorijo dansko. Ko spozna hčeri kmeta, pri katerem je nastanjen, so na preizkušnji še njegova moralna načela … Film, posnet v formatu 4:3, so navdihnile fotografije danskega duhovnika, ki je prvi dokumentiral jugovzhodno obalo Islandije.

Božja dežela (r. Hlynur Pálmason )

Na Islandiji »je vse drugače kot na Danskem, tam lahko še znoriš,« opozarja škof mladega, asketskega duhovnika Lucasa, preden se ta odpravi na misijo v »divjino«. A Lucas ga ne posluša: kljub nemogočim pogojem s sabo tovori goro knjig in težko fotografsko opremo, potuje s konjem namesto s čolnom in od domačinov zahteva, da govorijo dansko. Ko spozna hčeri kmeta, pri katerem je nastanjen, so na preizkušnji še njegova moralna načela … Film, posnet v formatu 4:3, so navdihnile fotografije danskega duhovnika, ki je prvi dokumentiral jugovzhodno obalo Islandije.

Beseda (r. Beata Parkanová)

Václav in Věra sta zakonca, on je spoštovan notar v majhnem mestu, njo pa krasi izjemna požrtvovalnost pri vsakdanjih opravilih. Zakonca se značajsko razlikujeta tako po temperamentu kot po intelektu in čustvenosti, a se med seboj vseeno izjemno spoštujeta. Med pomladjo 1968 in poletjem 1969 sta Václav in Věra postavljena pred vrsto izzivov: od okupacije leta 1968 do Václavovega živčnega zloma in bivanja v psihiatrični bolnišnici, od njene skrbi za družino v tem času do zavrnitve članstva v komunistični partiji, zaradi česar se morata preseliti na podeželje. Ob vseh vzponih in padcih v ospredje stopi pomembnost osebne in družbene svobode, a tudi njune neomajne partnerske zveze.

Beseda (r. Beata Parkanová)

Václav in Věra sta zakonca, on je spoštovan notar v majhnem mestu, njo pa krasi izjemna požrtvovalnost pri vsakdanjih opravilih. Zakonca se značajsko razlikujeta tako po temperamentu kot po intelektu in čustvenosti, a se med seboj vseeno izjemno spoštujeta. Med pomladjo 1968 in poletjem 1969 sta Václav in Věra postavljena pred vrsto izzivov: od okupacije leta 1968 do Václavovega živčnega zloma in bivanja v psihiatrični bolnišnici, od njene skrbi za družino v tem času do zavrnitve članstva v komunistični partiji, zaradi česar se morata preseliti na podeželje. Ob vseh vzponih in padcih v ospredje stopi pomembnost osebne in družbene svobode, a tudi njune neomajne partnerske zveze.

1976 (r. Manuela Martelli)

Čile leta 1976. Carmen, pripadnica premožnega čilskega sloja, nadzoruje prenovo družinskega poletnega domovanja, kamor občasno prihajajo tudi mož, otroci in vnuki. Čeprav se je v mladosti želela ukvarjati s človekoljubno dejavnostjo in delati za Rdeči križ, se je na očetovo željo temu odpovedala ter postala žena in mati. Ko jo duhovnik, njihov družinski prijatelj, prosi, naj skrivaj poskrbi za ranjenega mladeniča, se Carmen začne zavedati političnih razmer in nevarnosti svojega početja. Iz stikov z odporniškim gibanjem se zave brutalnosti vladajočega režima in hkrati ogrozi tako lastno življenje kot tudi prihodnost svoje družine.

1976 (r. Manuela Martelli)

Čile leta 1976. Carmen, pripadnica premožnega čilskega sloja, nadzoruje prenovo družinskega poletnega domovanja, kamor občasno prihajajo tudi mož, otroci in vnuki. Čeprav se je v mladosti želela ukvarjati s človekoljubno dejavnostjo in delati za Rdeči križ, se je na očetovo željo temu odpovedala ter postala žena in mati. Ko jo duhovnik, njihov družinski prijatelj, prosi, naj skrivaj poskrbi za ranjenega mladeniča, se Carmen začne zavedati političnih razmer in nevarnosti svojega početja. Iz stikov z odporniškim gibanjem se zave brutalnosti vladajočega režima in hkrati ogrozi tako lastno življenje kot tudi prihodnost svoje družine.

Vegani so okusnejši (r. Fabrice Eboué )

Vincent in njegova žena Sophie že približno dvajset let vodita majhno mesnico. Sophie se vsak dan z veliko ljubezni posveča strankam, Pascal pa z enako mero ljubezni reže skrbno izbrano meso. A z leti se marsikaj spremeni. Usahnejo ne le njune zakonske dejavnosti v spalnici, temveč tudi prodaja mesa, zaradi česar sta tik pred bankrotom. Ko Pascal nekega dne po nesreči ustreli agresivnega veganskega aktivista, ki se je namenil razdejati njegovo mesnico, se odločita za drastično potezo, ki jima prinese presenetljive poslovne uspehe.

Vegani so okusnejši (r. Fabrice Eboué )

Vincent in njegova žena Sophie že približno dvajset let vodita majhno mesnico. Sophie se vsak dan z veliko ljubezni posveča strankam, Pascal pa z enako mero ljubezni reže skrbno izbrano meso. A z leti se marsikaj spremeni. Usahnejo ne le njune zakonske dejavnosti v spalnici, temveč tudi prodaja mesa, zaradi česar sta tik pred bankrotom. Ko Pascal nekega dne po nesreči ustreli agresivnega veganskega aktivista, ki se je namenil razdejati njegovo mesnico, se odločita za drastično potezo, ki jima prinese presenetljive poslovne uspehe.

Racija v Hanoju (r. Lee Sang-yong)

Akcijski triler z elementi slapstick komedije kapitalizira sodobno obsedenost Korejcev z Vietnamom kot vročo turistično destinacijo; večina filma se dogaja v okolici Hanoja, kamor prispeta korejska detektiva, da bi raziskala naraščajočo kriminalno dejavnost korejskih gangsterjev. Cinični detektiv Ma Seok-do in stotnik Jeon Il-man obenem dvomita v pripravljenost ubežnega korejskega gangsterja, ki bi jima lahko razkril identiteto serijskega morilca Kanga, zato skupaj s svojo ekipo začneta preiskavo v dveh državah in se podata na krvavo sled, ki jo za seboj pušča neusmiljeni Kang ...

Racija v Hanoju (r. Lee Sang-yong)

Akcijski triler z elementi slapstick komedije kapitalizira sodobno obsedenost Korejcev z Vietnamom kot vročo turistično destinacijo; večina filma se dogaja v okolici Hanoja, kamor prispeta korejska detektiva, da bi raziskala naraščajočo kriminalno dejavnost korejskih gangsterjev. Cinični detektiv Ma Seok-do in stotnik Jeon Il-man obenem dvomita v pripravljenost ubežnega korejskega gangsterja, ki bi jima lahko razkril identiteto serijskega morilca Kanga, zato skupaj s svojo ekipo začneta preiskavo v dveh državah in se podata na krvavo sled, ki jo za seboj pušča neusmiljeni Kang ...

Pujsa (r. Carlota Pereda)

Vroče poletje na španskem podeželju. Sara ima ob kopici običajnih najstniških problemov težave še s prekomerno težo, zaradi česar je deležna neprestanega zasmehovanja. Tudi doma, v družbi očeta, mame in mlajšega brata, se ne počuti sprejeto, zato se vedno bolj utaplja v svoji osamljenosti in odtujenosti. Nekega popoldneva med običajnim kopanjem v bližnjem bazenu opazi skrivnostnega neznanca, ki vzbudi njeno pozornost. Na poti domov v njegovem kombiju zagleda ugrabljena dekleta in povsem naključno postane priča grozljivemu odkritju, ki jo postavi pred nehvaležno dilemo: bo sodelovala s policijo in pomagala tistim, ki njej niso nikoli pomagali, ali pa se bo podala na mračno pot maščevanja?

Pujsa (r. Carlota Pereda)

Vroče poletje na španskem podeželju. Sara ima ob kopici običajnih najstniških problemov težave še s prekomerno težo, zaradi česar je deležna neprestanega zasmehovanja. Tudi doma, v družbi očeta, mame in mlajšega brata, se ne počuti sprejeto, zato se vedno bolj utaplja v svoji osamljenosti in odtujenosti. Nekega popoldneva med običajnim kopanjem v bližnjem bazenu opazi skrivnostnega neznanca, ki vzbudi njeno pozornost. Na poti domov v njegovem kombiju zagleda ugrabljena dekleta in povsem naključno postane priča grozljivemu odkritju, ki jo postavi pred nehvaležno dilemo: bo sodelovala s policijo in pomagala tistim, ki njej niso nikoli pomagali, ali pa se bo podala na mračno pot maščevanja?

Pesem o krtu: Finale (r. Takashi Miike)

Agent Reiji je bil po seriji ekscesov odpuščen. Zdaj se je kot policaj pod krinko vključil v enega najnevarnejših jakuza klanov z namenom, da aretira njenega šefa. Pri tem po naključju odkrije, da želi italijanska mafija v pristanišče Jokohama pretihotapiti pošiljko nevarne opojne substance v vrednosti šest milijard dolarjev! Šef jakuza klana Papilon se seveda boji za svoj posel, zato želi onemogočiti evropske tekmece, isti cilj pa ima tudi japonska policija, ki v ta namen ponovno aktivira svojega skritega agenta.

Pesem o krtu: Finale (r. Takashi Miike)

Agent Reiji je bil po seriji ekscesov odpuščen. Zdaj se je kot policaj pod krinko vključil v enega najnevarnejših jakuza klanov z namenom, da aretira njenega šefa. Pri tem po naključju odkrije, da želi italijanska mafija v pristanišče Jokohama pretihotapiti pošiljko nevarne opojne substance v vrednosti šest milijard dolarjev! Šef jakuza klana Papilon se seveda boji za svoj posel, zato želi onemogočiti evropske tekmece, isti cilj pa ima tudi japonska policija, ki v ta namen ponovno aktivira svojega skritega agenta.

Nočni gozd (r. André Hörmann)

V legendo o jami je verjel tudi Paulov oče in se trudil, da bi vaščanom dokazal njen obstoj. Ko je pred dobrim letom brez sledu izginil, se je Paulov svet sesul. Nekega dne pa Paul v očetovi pisalni mizi najde skrivnostno knjižico z zemljevidom in napotki. Zdaj ve, kaj bo storil – pobegnil bo od doma in končno dokazal, da jama obstaja, njegov oče pa ni nor. Pri tem se mu pridruži najboljši prijatelj Max, ki želi pobegniti čim dlje stran od svojega nasilnega očeta. Opremljena z nekaj sendviči in z žepi, polnimi sladkarij, se odpravita na večdnevno pot. A kmalu jima zmanjka hrane, policija pa jima je že tik za petami ...

Nočni gozd (r. André Hörmann)

V legendo o jami je verjel tudi Paulov oče in se trudil, da bi vaščanom dokazal njen obstoj. Ko je pred dobrim letom brez sledu izginil, se je Paulov svet sesul. Nekega dne pa Paul v očetovi pisalni mizi najde skrivnostno knjižico z zemljevidom in napotki. Zdaj ve, kaj bo storil – pobegnil bo od doma in končno dokazal, da jama obstaja, njegov oče pa ni nor. Pri tem se mu pridruži najboljši prijatelj Max, ki želi pobegniti čim dlje stran od svojega nasilnega očeta. Opremljena z nekaj sendviči in z žepi, polnimi sladkarij, se odpravita na večdnevno pot. A kmalu jima zmanjka hrane, policija pa jima je že tik za petami ...

Moj brat robot (r. Frederik Meldal Nørgaard)

Dvanajstletna Alberta nima prijateljev. Sošolci se družijo v posebnem klubu, v katerega spustijo le tiste z najnovejšimi modeli robotskih pomočnikov, Albertin Robbi pa je že davno zastarel – ima obliko ogromnega plišastega medveda, stalno pripoveduje pravljice in želi z vsemi postati prijatelj. Potem pa za trinajsti rojstni dan Alberta prejme novega robotskega pomočnika Konrada. To je povsem nov model, ki je videti kot čisto pravi fant! Z najnovejšo tehnologijo je Alberta končno sprejeta med popularne sošolce. A Konrad prinese s sabo skrivnost, ki Albertina pričakovanja postavi na glavo.

Moj brat robot (r. Frederik Meldal Nørgaard)

Dvanajstletna Alberta nima prijateljev. Sošolci se družijo v posebnem klubu, v katerega spustijo le tiste z najnovejšimi modeli robotskih pomočnikov, Albertin Robbi pa je že davno zastarel – ima obliko ogromnega plišastega medveda, stalno pripoveduje pravljice in želi z vsemi postati prijatelj. Potem pa za trinajsti rojstni dan Alberta prejme novega robotskega pomočnika Konrada. To je povsem nov model, ki je videti kot čisto pravi fant! Z najnovejšo tehnologijo je Alberta končno sprejeta med popularne sošolce. A Konrad prinese s sabo skrivnost, ki Albertina pričakovanja postavi na glavo.

Kapitanka Nova (r. Maurice Trouwborst)

Tudi za izkušeno pilotko je pot skozi črvino negotova in nevarna. Nova ne uspe zadržati ladje v predpisanih koordinatah in ob pomoči zgovornega letečega robota ADD zasilno pristane sredi nočnega gozda, skoraj sto kilometrov stran od cilja. A mogočne silnice črvine imajo nepredvidene stranske učinke. V letu 2025 Nova pristane kot dvanajstletno dekle – potovanje skozi čas jo je pomladilo za kar 25 let! Na razbitine ladje prvi naleti najstnik Nas. Po začetni nezaupljivosti Nova ugotovi, da je Nas edini, ki ji lahko pomaga – dvanajstletnice z neverjetnim sporočilom iz prihodnosti namreč nihče ne jemlje resno. Njen pristanek pa ni ostal neopažen: detektivka Claire je nenavadni trojici, ki ima za misijo rešiti svet, kmalu za petami.

Kapitanka Nova (r. Maurice Trouwborst)

Tudi za izkušeno pilotko je pot skozi črvino negotova in nevarna. Nova ne uspe zadržati ladje v predpisanih koordinatah in ob pomoči zgovornega letečega robota ADD zasilno pristane sredi nočnega gozda, skoraj sto kilometrov stran od cilja. A mogočne silnice črvine imajo nepredvidene stranske učinke. V letu 2025 Nova pristane kot dvanajstletno dekle – potovanje skozi čas jo je pomladilo za kar 25 let! Na razbitine ladje prvi naleti najstnik Nas. Po začetni nezaupljivosti Nova ugotovi, da je Nas edini, ki ji lahko pomaga – dvanajstletnice z neverjetnim sporočilom iz prihodnosti namreč nihče ne jemlje resno. Njen pristanek pa ni ostal neopažen: detektivka Claire je nenavadni trojici, ki ima za misijo rešiti svet, kmalu za petami.

Kapa (r. Slobodan Maksimović)

Erik ima devet let in živi v mladinskem domu. Na glavi ves čas nosi kapo. Ko mu je še posebej hudo, si jo povezne kar čez nos. Kapo mu je namreč spletla mama. Ker je Erik tih in zadržan fant, mu v domu ni lahko – nanj se še posebej rada spravlja skupina starejših varovancev. Ko je za božič izžreban, da praznik preživi pri premožni dobrodelni družini, ga to prav nič ne razveseli. Najraje bi šel domov, k staršem. Nad Erikovim božičnim obiskom pa ni prav nič navdušena niti sedemletna Lučka. Ona bi raje deklico, za božič pa kužka. A kljub začetnemu nesoglasju je njun božični večer poseben: ko pri smrečici zalotita Božička, mu brez oklevanja sledita v avto. Erik in Lučka se namesto v posteljo odpravita na pustolovščino po praznično okrašenem mestu.

Kapa (r. Slobodan Maksimović)

Erik ima devet let in živi v mladinskem domu. Na glavi ves čas nosi kapo. Ko mu je še posebej hudo, si jo povezne kar čez nos. Kapo mu je namreč spletla mama. Ker je Erik tih in zadržan fant, mu v domu ni lahko – nanj se še posebej rada spravlja skupina starejših varovancev. Ko je za božič izžreban, da praznik preživi pri premožni dobrodelni družini, ga to prav nič ne razveseli. Najraje bi šel domov, k staršem. Nad Erikovim božičnim obiskom pa ni prav nič navdušena niti sedemletna Lučka. Ona bi raje deklico, za božič pa kužka. A kljub začetnemu nesoglasju je njun božični večer poseben: ko pri smrečici zalotita Božička, mu brez oklevanja sledita v avto. Erik in Lučka se namesto v posteljo odpravita na pustolovščino po praznično okrašenem mestu.

Zmajska princesa (r. Jean-Jacques Denis, Anthony Roux)

Oče Zmaj je bil sprva razočaran, a ko je videl, kako deklica bruha ogenj, jo je sprejel in jo poimenoval Griva. Nekega dne pa čarovnica pride po plačilo za svoje usluge: zahteva drugo največje bogastvo v zmajevi zakladnici. Zmaj, ki se ni hotel odpovedati niti zlatniku, čarovnici obljubi Grivo. Njun načrt izmenjave prekine pustolovščina, v katero se zaplete Griva: med pohajkovanjem po gozdu spozna človeško deklico Princeso. Razočarana nad očetovo odločitvijo Griva skupaj s Princeso pobegne v svet ljudi. Tam pa Princesin oče Kralj trpi za podobno boleznijo kot Zmaj – njegov pohlep je v trpljenje pahnil vse kraljestvo ...

Zmajska princesa (r. Jean-Jacques Denis, Anthony Roux)

Oče Zmaj je bil sprva razočaran, a ko je videl, kako deklica bruha ogenj, jo je sprejel in jo poimenoval Griva. Nekega dne pa čarovnica pride po plačilo za svoje usluge: zahteva drugo največje bogastvo v zmajevi zakladnici. Zmaj, ki se ni hotel odpovedati niti zlatniku, čarovnici obljubi Grivo. Njun načrt izmenjave prekine pustolovščina, v katero se zaplete Griva: med pohajkovanjem po gozdu spozna človeško deklico Princeso. Razočarana nad očetovo odločitvijo Griva skupaj s Princeso pobegne v svet ljudi. Tam pa Princesin oče Kralj trpi za podobno boleznijo kot Zmaj – njegov pohlep je v trpljenje pahnil vse kraljestvo ...

Kosovo – kratki filmi

Filmi: Izberi si ime, Sintetiči zvoki, Ni prostora, Ograja, Vmes, Mesec dni

Kosovo – kratki filmi

Filmi: Izberi si ime, Sintetiči zvoki, Ni prostora, Ograja, Vmes, Mesec dni

Vera sanja o morju (r. Kaltrina Krasniqi)

Vera je tolmačka za znakovni jezik v srednjih letih in ima povsem urejeno življenje. Je soproga priznanega sodnika, skrbna mati in ljubeča babica. Njeno mirno življenje prekine možev samomor, ki mu sledi preteča povorka moških, prepričanih, da jim pripada delež njihove družinske hiše. Ko se po premoženju njene družine začnejo stegovati še lovke kriminalnega podzemlja, se zdi, da je Verin nekdanji svet na robu propada. A strah in nezaupanje vdovo prisilita, da vzame usodo družine v svoje roke.

Vera sanja o morju (r. Kaltrina Krasniqi)

Vera je tolmačka za znakovni jezik v srednjih letih in ima povsem urejeno življenje. Je soproga priznanega sodnika, skrbna mati in ljubeča babica. Njeno mirno življenje prekine možev samomor, ki mu sledi preteča povorka moških, prepričanih, da jim pripada delež njihove družinske hiše. Ko se po premoženju njene družine začnejo stegovati še lovke kriminalnega podzemlja, se zdi, da je Verin nekdanji svet na robu propada. A strah in nezaupanje vdovo prisilita, da vzame usodo družine v svoje roke.

Poroka (r. Blerta Zeqiri)

Anita in Bekim sta sredi zadnjih priprav na poroko, ki naj bi se zgodila čez dva tedna. Kljub zapletom zaradi svežih novic o Anitinih starših, pogrešanih v kosovski vojni, in Bekimovi družini, ki bi rada pretirano nadzorovala mladi par, se zdi, da nič ne more preprečiti srečnega dogodka. A ko se iz tujine nepričakovano vrne stari Bekimov prijatelj, glasbenik Nol, je videti, da je bil ves trud zaman. Nol je namreč Bekimov nekdanji ljubimec in je še vedno zaljubljen v ženina …

Poroka (r. Blerta Zeqiri)

Anita in Bekim sta sredi zadnjih priprav na poroko, ki naj bi se zgodila čez dva tedna. Kljub zapletom zaradi svežih novic o Anitinih starših, pogrešanih v kosovski vojni, in Bekimovi družini, ki bi rada pretirano nadzorovala mladi par, se zdi, da nič ne more preprečiti srečnega dogodka. A ko se iz tujine nepričakovano vrne stari Bekimov prijatelj, glasbenik Nol, je videti, da je bil ves trud zaman. Nol je namreč Bekimov nekdanji ljubimec in je še vedno zaljubljen v ženina …

Panj (r. Blerta Basholli)

Fahrijin mož je pogrešan vse od vojne na Kosovu. Skupaj z upanjem, da se bo sploh kdaj vrnil, vse bolj kopni tudi družinski proračun. Fahrije zato zbere okrog sebe ženske podobnih usod in vzpostavi majhno podjetje za proizvodnjo domačega ajvarja. Toda v patriarhalnem okolju kosovskega podeželja njena ambicija in želja opolnomočiti sebe in svoje sovaščanke naletita na buren, vse prej kot dober odziv. Zdaj se ne bori le za to, da bi svoji družini zagotovila preživetje, ampak tudi proti sovražni skupnosti, ki bo naredila vse, da ji ne bi uspelo.

Panj (r. Blerta Basholli)

Fahrijin mož je pogrešan vse od vojne na Kosovu. Skupaj z upanjem, da se bo sploh kdaj vrnil, vse bolj kopni tudi družinski proračun. Fahrije zato zbere okrog sebe ženske podobnih usod in vzpostavi majhno podjetje za proizvodnjo domačega ajvarja. Toda v patriarhalnem okolju kosovskega podeželja njena ambicija in želja opolnomočiti sebe in svoje sovaščanke naletita na buren, vse prej kot dober odziv. Zdaj se ne bori le za to, da bi svoji družini zagotovila preživetje, ampak tudi proti sovražni skupnosti, ki bo naredila vse, da ji ne bi uspelo.

Kjer levinje rjovejo (r. Luàna Bajrami)

V odročni kosovski vasici tri odraščajoča dekleta vse težje prenašajo diskriminacijo in zlorabe, ki jih vsakodnevno doživljajo. Qe, Li in Jeta se odločijo, da ne bodo več le nemočne opazovalke krivic, ki dušijo njihove sanje. Povežejo se v tolpo. Skupaj so močnejše. Zdaj si bodo podredile svojo okolico in se maščevale vsem, ki so jim kdajkoli storili kaj slabega. Izborile si bodo svobodo in spustile na plan svoje najgloblje želje. A divja trojica kaj kmalu dobi zasledovalce ...

Kjer levinje rjovejo (r. Luàna Bajrami)

V odročni kosovski vasici tri odraščajoča dekleta vse težje prenašajo diskriminacijo in zlorabe, ki jih vsakodnevno doživljajo. Qe, Li in Jeta se odločijo, da ne bodo več le nemočne opazovalke krivic, ki dušijo njihove sanje. Povežejo se v tolpo. Skupaj so močnejše. Zdaj si bodo podredile svojo okolico in se maščevale vsem, ki so jim kdajkoli storili kaj slabega. Izborile si bodo svobodo in spustile na plan svoje najgloblje želje. A divja trojica kaj kmalu dobi zasledovalce ...

Kje je Venera? (r. Norika Sefa)

Venera je redkobesedna mladenka, ki odrašča v majhni vasi, v hiši, kjer se gnetejo tri generacije. Pod budnim, vsiljivim očesom družine, sorodnikov in celo sosedov se spoprijatelji z uporniško Dorino. Dekleti, ki bi radi živeli sodobno, ne pa tako kot njuni materi, ki se nikoli ne poljubljata, začneta na skrivaj odkrivati spolnost, alkohol in čare mladostniškega življenja.

Kje je Venera? (r. Norika Sefa)

Venera je redkobesedna mladenka, ki odrašča v majhni vasi, v hiši, kjer se gnetejo tri generacije. Pod budnim, vsiljivim očesom družine, sorodnikov in celo sosedov se spoprijatelji z uporniško Dorino. Dekleti, ki bi radi živeli sodobno, ne pa tako kot njuni materi, ki se nikoli ne poljubljata, začneta na skrivaj odkrivati spolnost, alkohol in čare mladostniškega življenja.

Ljubim Elektro (r. Miklós Jancsó)

Film, posnet po istoimenskem dramskem delu Lászlója Gyurkója, dogajanje grške tragedije umesti v Veliko madžarsko nižavje ter prevprašuje večni boj med tiranijo in svobodo: Ajgist je sedel na prestol po umoru Agamemnona, ki je dal ljudstvu preveč svobode. Pri tem nikakor ne gre spregledati vzporednic med osebnostjo Jánosa Kádárja, ki se je na oblast povzpel po zadušitvi revolucije leta 1956, in usmrtitvijo Imreja Nagya.

Ljubim Elektro (r. Miklós Jancsó)

Film, posnet po istoimenskem dramskem delu Lászlója Gyurkója, dogajanje grške tragedije umesti v Veliko madžarsko nižavje ter prevprašuje večni boj med tiranijo in svobodo: Ajgist je sedel na prestol po umoru Agamemnona, ki je dal ljudstvu preveč svobode. Pri tem nikakor ne gre spregledati vzporednic med osebnostjo Jánosa Kádárja, ki se je na oblast povzpel po zadušitvi revolucije leta 1956, in usmrtitvijo Imreja Nagya.

Rdeči psalm (r. Miklós Jancsó)

Kmetje stavkajo. Ker jih upravitelj posestva s svojimi praznimi obljubami ne more več odvrniti od njihovega početja, zažge vreče žita, da bi jih prestrašil. A s tem dejanjem kmete le še bolj razkači, zato ga ubijejo. Da bi zadušili stavko, posestniki na pomoč pokličejo vojsko. Sprva se uporniki pred četami uspešno branijo: požigajo orožje in podtaknejo požar v cerkvi, vendar se iznenada na prizorišču pojavi nov kontingent vojakov.

Rdeči psalm (r. Miklós Jancsó)

Kmetje stavkajo. Ker jih upravitelj posestva s svojimi praznimi obljubami ne more več odvrniti od njihovega početja, zažge vreče žita, da bi jih prestrašil. A s tem dejanjem kmete le še bolj razkači, zato ga ubijejo. Da bi zadušili stavko, posestniki na pomoč pokličejo vojsko. Sprva se uporniki pred četami uspešno branijo: požigajo orožje in podtaknejo požar v cerkvi, vendar se iznenada na prizorišču pojavi nov kontingent vojakov.

Agnus Dei (r. Miklós Jancsó)

Leta 1919, ob likvidaciji Madžarske sovjetske republike (»rdečega terorja«), komunisti zajamejo obsedenega duhovnika, a ga v strahu pred uporom pobožnih kmetov kmalu izpustijo. Duhovnik in njegovi pajdaši nedolgo zatem ubijejo pripadnika komunističnih sil in po zmagi belogardistov postanejo ideologi »belega terorja«.

Agnus Dei (r. Miklós Jancsó)

Leta 1919, ob likvidaciji Madžarske sovjetske republike (»rdečega terorja«), komunisti zajamejo obsedenega duhovnika, a ga v strahu pred uporom pobožnih kmetov kmalu izpustijo. Duhovnik in njegovi pajdaši nedolgo zatem ubijejo pripadnika komunističnih sil in po zmagi belogardistov postanejo ideologi »belega terorja«.

Zimski veter (r. Miklós Jancsó)

Dogajanje v mesecih pred atentatom na kralja Aleksandra Karadžordževića spremljamo skozi oči mladega vodje ustaške celice Marka Lazarja, ki s peščico tovarišev pobegne pred zasedo, prečka gozdove na severu Hrvaške in se zateče na Madžarsko. Marko se znajde v precepu med idealizmom in paranojo, saj ne zaupa več niti svojim najtesnejšim sodelavcem.

Zimski veter (r. Miklós Jancsó)

Dogajanje v mesecih pred atentatom na kralja Aleksandra Karadžordževića spremljamo skozi oči mladega vodje ustaške celice Marka Lazarja, ki s peščico tovarišev pobegne pred zasedo, prečka gozdove na severu Hrvaške in se zateče na Madžarsko. Marko se znajde v precepu med idealizmom in paranojo, saj ne zaupa več niti svojim najtesnejšim sodelavcem.

Zvezde in vojaki (r. Miklós Jancsó)

Skupina madžarskih borcev se med rusko državljansko vojno bori ob boku rdeče armade proti procarski beli gardi. Sredi vojne vihre, v kateri posamezniki postanejo zgolj marionete v neusmiljeni igri na srečo, majhna skupina sočutnih bolničark v bližnjem gozdu oskrbuje ranjence ne glede na to, kateri strani pripadajo.

Zvezde in vojaki (r. Miklós Jancsó)

Skupina madžarskih borcev se med rusko državljansko vojno bori ob boku rdeče armade proti procarski beli gardi. Sredi vojne vihre, v kateri posamezniki postanejo zgolj marionete v neusmiljeni igri na srečo, majhna skupina sočutnih bolničark v bližnjem gozdu oskrbuje ranjence ne glede na to, kateri strani pripadajo.

Ljudje brez upanja (r. Miklós Jancsó)

Po zatrtju madžarske revolucije pod vodstvom Lajosa Kossutha leta 1948 so habsburške oblasti domnevne Kossuthove podpornike zaprle v taborišča. Dvajset let pozneje privre na dan informacija, da naj bi bili v enem od taborišč zaprti pripadniki uporniške tolpe cestnega razbojnika Sándorja Rózse, znanega Kossuthovega simpatizerja. Da bi od ujetnikov pridobili informacije o Rózsi in njegovih pajdaših, se pazniki poslužujejo skrajno zahrbtnih in sprevrženih oblik fizičnega in psihičnega mučenja.

Ljudje brez upanja (r. Miklós Jancsó)

Po zatrtju madžarske revolucije pod vodstvom Lajosa Kossutha leta 1948 so habsburške oblasti domnevne Kossuthove podpornike zaprle v taborišča. Dvajset let pozneje privre na dan informacija, da naj bi bili v enem od taborišč zaprti pripadniki uporniške tolpe cestnega razbojnika Sándorja Rózse, znanega Kossuthovega simpatizerja. Da bi od ujetnikov pridobili informacije o Rózsi in njegovih pajdaših, se pazniki poslužujejo skrajno zahrbtnih in sprevrženih oblik fizičnega in psihičnega mučenja.

Tako sem se vrnil (r. Miklós Jancsó)

Druga svetovna vojna se bliža koncu in sedemnajstletni Jóska se vrača domov. A na poti ga večkrat zajamejo sovjetski vojaki in ga naposled zaupajo v varstvo ranjenemu vojaku Kolji, ki pase čredo krav. Čeprav mladeniča ne govorita istega jezika, se med njima splete prijateljstvo in skupaj se prepustita radostim poletnih dni, kot bi bilo vojne že konec.

Tako sem se vrnil (r. Miklós Jancsó)

Druga svetovna vojna se bliža koncu in sedemnajstletni Jóska se vrača domov. A na poti ga večkrat zajamejo sovjetski vojaki in ga naposled zaupajo v varstvo ranjenemu vojaku Kolji, ki pase čredo krav. Čeprav mladeniča ne govorita istega jezika, se med njima splete prijateljstvo in skupaj se prepustita radostim poletnih dni, kot bi bilo vojne že konec.

Za zdaj brez dobrega naslova (r. Srdjan Karanović)

V kosovskem mestu je bila brutalno pretrgana ljubezenska zveza med Srbom in Albanko. Iz prestolnice zdaj prihaja režiser, opremljen z video kamero, da bi posnel udeležence dogajanja, delo policije in družine zaljubljencev. Zgodba se razvija skozi prepletanje različnih pripovednih formatov: uradnih televizijskih posnetkov, osebnih video beležk režiserja in njegovih poskusov, da na podlagi zbranega gradiva ustvari igrani film. Vsakdo v filmu ima o dogajanju svoje mnenje, svoj pogled in vsak ponuja nasvet, ki obeta najboljšo rešitev.

Za zdaj brez dobrega naslova (r. Srdjan Karanović)

V kosovskem mestu je bila brutalno pretrgana ljubezenska zveza med Srbom in Albanko. Iz prestolnice zdaj prihaja režiser, opremljen z video kamero, da bi posnel udeležence dogajanja, delo policije in družine zaljubljencev. Zgodba se razvija skozi prepletanje različnih pripovednih formatov: uradnih televizijskih posnetkov, osebnih video beležk režiserja in njegovih poskusov, da na podlagi zbranega gradiva ustvari igrani film. Vsakdo v filmu ima o dogajanju svoje mnenje, svoj pogled in vsak ponuja nasvet, ki obeta najboljšo rešitev.

Poseben postopek (r. Goran Paskaljević)

Dr. Ilić dela v bolnici za prisilno zdravljenje alkoholikov. Tam izvaja svoj posebni postopek, rehabilitacijski program, ki ga sestavljajo telovadba, jabolčna dieta, poslušanje zdravilne Wagnerjeve glasbe in psihodrama. Ko se s skupino šestih pacientov odpravi na obisk v pivovarno, ki ima težave z alkoholizmom na delovnem mestu, se izkaže, da ima precejšnje težave tudi dr. Ilić ter da svojo metodo zdravljenja izvaja z namenom, da bi zadostil svoji oblastni naravi in si podredil ranljive paciente.

Poseben postopek (r. Goran Paskaljević)

Dr. Ilić dela v bolnici za prisilno zdravljenje alkoholikov. Tam izvaja svoj posebni postopek, rehabilitacijski program, ki ga sestavljajo telovadba, jabolčna dieta, poslušanje zdravilne Wagnerjeve glasbe in psihodrama. Ko se s skupino šestih pacientov odpravi na obisk v pivovarno, ki ima težave z alkoholizmom na delovnem mestu, se izkaže, da ima precejšnje težave tudi dr. Ilić ter da svojo metodo zdravljenja izvaja z namenom, da bi zadostil svoji oblastni naravi in si podredil ranljive paciente.

Petrijin venec (r. Srdjan Karanović)

Dogajanje je postavljeno v majhen rudarski kraj v Srbiji ter zajema čas pred vojno, med njo in po njej. Zgodba govori o tragični usodi nepismene vaščanke Petrije, o njenem življenju in treh moških, ki jih je ljubila. Petrija je vse življenje razpeta med sanjami in resničnostjo. Njeno življenje prepredajo trpljenje, osamljenost in razočaranje, pa tudi upanje in ljubezen.

Petrijin venec (r. Srdjan Karanović)

Dogajanje je postavljeno v majhen rudarski kraj v Srbiji ter zajema čas pred vojno, med njo in po njej. Zgodba govori o tragični usodi nepismene vaščanke Petrije, o njenem življenju in treh moških, ki jih je ljubila. Petrija je vse življenje razpeta med sanjami in resničnostjo. Njeno življenje prepredajo trpljenje, osamljenost in razočaranje, pa tudi upanje in ljubezen.

Okupacija v 26 slikah (r. Lordan Zafranović)

Dubrovnik leta 1941. Idilično življenje trojice prijateljev, Hrvata Nika, Italijana Tonija in Juda Miha, grobo prekine začetek vojne ter uveljavitev ustaške in okupacijske oblasti. Toni, ki je zaročen z Nikovo sestro Ane, postane črnosrajčnik, Miho komaj uide ustaškemu klanju, Niko pa se pridruži partizanom. Ne glede na vse je Ane še vedno zaljubljena v Tonija in kmalu se poročita. Nasprotno pa je njen oče, kapetan Baldo, ogorčen nad dejanji fašistov, kakršen je navsezadnje tudi Toni, zaradi česar začne sodelovati z odporniškim gibanjem. A fašisti ga kmalu ujamejo in usmrtijo. Toni se medtem z Ane preseli v hišo njenih staršev, a tam naleti na Nika, ki ga krivi za Baldovo smrt ...

Okupacija v 26 slikah (r. Lordan Zafranović)

Dubrovnik leta 1941. Idilično življenje trojice prijateljev, Hrvata Nika, Italijana Tonija in Juda Miha, grobo prekine začetek vojne ter uveljavitev ustaške in okupacijske oblasti. Toni, ki je zaročen z Nikovo sestro Ane, postane črnosrajčnik, Miho komaj uide ustaškemu klanju, Niko pa se pridruži partizanom. Ne glede na vse je Ane še vedno zaljubljena v Tonija in kmalu se poročita. Nasprotno pa je njen oče, kapetan Baldo, ogorčen nad dejanji fašistov, kakršen je navsezadnje tudi Toni, zaradi česar začne sodelovati z odporniškim gibanjem. A fašisti ga kmalu ujamejo in usmrtijo. Toni se medtem z Ane preseli v hišo njenih staršev, a tam naleti na Nika, ki ga krivi za Baldovo smrt ...

Posebna vzgoja (r. Goran Marković)

Zgodba, ki se razpleta v prevzgojnem domu za mladoletnike, se osredotoča na tri like: na Pero, sina prostitutke, ki v prevzgojnem domu pristane zaradi kraje, na molčečega, vase zaprtega Ljupča, ki počasi vendarle stke prijateljstvo s Pero, ter na novega svetovalca prevzgojnega doma, Žarka Munižabo, ki pri svojem delu z varovanci zavoda kljub nasprotovanju starejših kolegov uporablja sodobne metode – mladim prestopnikom pušča več svobode, trudi se pridobiti njihovo zaupanje, jim vliti voljo in jih tako pripeljati na pravo pot.

Posebna vzgoja (r. Goran Marković)

Zgodba, ki se razpleta v prevzgojnem domu za mladoletnike, se osredotoča na tri like: na Pero, sina prostitutke, ki v prevzgojnem domu pristane zaradi kraje, na molčečega, vase zaprtega Ljupča, ki počasi vendarle stke prijateljstvo s Pero, ter na novega svetovalca prevzgojnega doma, Žarka Munižabo, ki pri svojem delu z varovanci zavoda kljub nasprotovanju starejših kolegov uporablja sodobne metode – mladim prestopnikom pušča več svobode, trudi se pridobiti njihovo zaupanje, jim vliti voljo in jih tako pripeljati na pravo pot.

Rajko Grlić – kratki filmi 1968–1991 (r. Rajko Grlić )

Filmi: Mi iz Prage, Vsak vsakega poje, Zagreb, Pariži, Istra

Rajko Grlić – kratki filmi 1968–1991 (r. Rajko Grlić )

Filmi: Mi iz Prage, Vsak vsakega poje, Zagreb, Pariži, Istra

Čaruga (r. Rajko Grlić)

Piše se leto 1918. Po vrnitvi z ruske fronte v Slavonijo se Jovo Stanisavljević Čaruga pridruži hajduškemu poglavarju Rdečemu Božu, ki se, navdihnjen z oktobrsko revolucijo, želi boriti za pravičnejšo družbeno ureditev. Potem ko Božo v spopadu z žandarji umre, Čaruga postane vodja skupine, ki se preobrazi v zločinsko tolpo. Ta ne zamudi nobene priložnosti, da bi se dokopala do plena. Čaruga hitro obogati in zamenja identiteto. Zdaj se izdaja za uspešnega trgovca in se spoprijatelji s svojim najhujšim sovražnikom – poveljnikom žandarjev. Toda obroč okrog njega se vse bolj zožuje ...

Čaruga (r. Rajko Grlić)

Piše se leto 1918. Po vrnitvi z ruske fronte v Slavonijo se Jovo Stanisavljević Čaruga pridruži hajduškemu poglavarju Rdečemu Božu, ki se, navdihnjen z oktobrsko revolucijo, želi boriti za pravičnejšo družbeno ureditev. Potem ko Božo v spopadu z žandarji umre, Čaruga postane vodja skupine, ki se preobrazi v zločinsko tolpo. Ta ne zamudi nobene priložnosti, da bi se dokopala do plena. Čaruga hitro obogati in zamenja identiteto. Zdaj se izdaja za uspešnega trgovca in se spoprijatelji s svojim najhujšim sovražnikom – poveljnikom žandarjev. Toda obroč okrog njega se vse bolj zožuje ...

V žrelu življenja (r. Rajko Grlić)

Film vzporedno pripoveduje zgodbi dveh žensk. Prva je Štefica Cvek, povprečno in osamljeno dekle, v dolgočasen vsakdan zazibana strojepiska, ki sanjari o princu na belem konju in verjame, da se bodo vse njene težave razrešile, ko najde pravega moškega. Ker je v ljubezni precej neizkušena, posluša nasvete svoje prijateljice Marijane in tete, s katero živi. Druga ženska je režiserka Dunja, ki snema igrani film o povsem vsakdanjem dekletu,

V žrelu življenja (r. Rajko Grlić)

Film vzporedno pripoveduje zgodbi dveh žensk. Prva je Štefica Cvek, povprečno in osamljeno dekle, v dolgočasen vsakdan zazibana strojepiska, ki sanjari o princu na belem konju in verjame, da se bodo vse njene težave razrešile, ko najde pravega moškega. Ker je v ljubezni precej neizkušena, posluša nasvete svoje prijateljice Marijane in tete, s katero živi. Druga ženska je režiserka Dunja, ki snema igrani film o povsem vsakdanjem dekletu,

Samo enkrat se ljubi (r. Rajko Grlić)

Mladi partizan Tomislav po vojni postane šef policije v hrvaškem mestecu. Strastno se zaljubi v balerino Bebo, dekle iz zagrebške meščanske družine, ki je bila na podeželje poslana, da prispeva k njegovi kulturni obnovi. Čeprav prihajata iz povsem različnih svetov, se tudi Beba zaljubi v Tomislava in par se, na nezadovoljstvo Bebinih staršev in Tomislavovih partijskih kolegov, poroči. Tomislav se kmalu znajde razpet med dva kulturna pola družbe v tranziciji in zaradi svojih povezav z Bebino meščansko družino pade v nemilost pri oblasteh. Vse pogosteje se zateka k alkoholu in Beba se odloči, da se bo vrnila v Zagreb ...

Samo enkrat se ljubi (r. Rajko Grlić)

Mladi partizan Tomislav po vojni postane šef policije v hrvaškem mestecu. Strastno se zaljubi v balerino Bebo, dekle iz zagrebške meščanske družine, ki je bila na podeželje poslana, da prispeva k njegovi kulturni obnovi. Čeprav prihajata iz povsem različnih svetov, se tudi Beba zaljubi v Tomislava in par se, na nezadovoljstvo Bebinih staršev in Tomislavovih partijskih kolegov, poroči. Tomislav se kmalu znajde razpet med dva kulturna pola družbe v tranziciji in zaradi svojih povezav z Bebino meščansko družino pade v nemilost pri oblasteh. Vse pogosteje se zateka k alkoholu in Beba se odloči, da se bo vrnila v Zagreb ...

Bravo, maestro (r. Rajko Grlić)

Piše se leto 1960. Vitomir Bezjak z odliko diplomira na zagrebški glasbeni akademiji. Zdaj uživa svoje boemsko življenje, sklada in išče službo. Čeprav je deležen izjemne hvale, ga nihče noče zaposliti. Ko ga zapusti še dekle, razočaran sprejme službo učitelja klavirja in se zaljubi v bogato vdovo, katere sina uči. Njen oče za zaljubljeni par priredi veliko poročno slavje in Vitomirja seznani s številnimi vplivnimi ljudmi. Zdaj se njegovo življenje obrne na glavo. Postane slaven, udeležuje se političnih sestankov in velikih sprejemov. Vsi od njega pričakujejo mojstrovino, a Vitomir ni več tisti nadarjeni mladi skladatelj, kot je bil včasih. Ko končno dokonča svoj opus magnum, ga član orkestra obtoži plagiatorstva ...

Bravo, maestro (r. Rajko Grlić)

Piše se leto 1960. Vitomir Bezjak z odliko diplomira na zagrebški glasbeni akademiji. Zdaj uživa svoje boemsko življenje, sklada in išče službo. Čeprav je deležen izjemne hvale, ga nihče noče zaposliti. Ko ga zapusti še dekle, razočaran sprejme službo učitelja klavirja in se zaljubi v bogato vdovo, katere sina uči. Njen oče za zaljubljeni par priredi veliko poročno slavje in Vitomirja seznani s številnimi vplivnimi ljudmi. Zdaj se njegovo življenje obrne na glavo. Postane slaven, udeležuje se političnih sestankov in velikih sprejemov. Vsi od njega pričakujejo mojstrovino, a Vitomir ni več tisti nadarjeni mladi skladatelj, kot je bil včasih. Ko končno dokonča svoj opus magnum, ga član orkestra obtoži plagiatorstva ...

Kar bo pa bo (r. Rajko Grlić)

Budilica je 25-letni mladenič iz delavske družine. Nekega jutra se zave, da njegovo življenje postaja rutina, nikakor pa se ne more sprijazniti niti s tem, da mora vedno opravljati le slabo plačana dela, ki mu jemljejo dostojanstvo. Tako se tistega jutra iz upora proti takšni družbeni diskriminaciji odloči, da se bo javno odrekel vsaki zaposlitvi ter s posredovanjem filmske ekipe, ki ga bo spremljala, ljudem omogočil, da si od blizu ogledajo njegovo vsakodnevno življenje. Pri tem bo z njim tudi njegovo dekle Jagoda, študentka iz bogate družine. S to odločitvijo se Budilica odpove tudi staršem, prijateljem in vsem drugim gotovostim svojega dotedanjega življenja.

Kar bo pa bo (r. Rajko Grlić)

Budilica je 25-letni mladenič iz delavske družine. Nekega jutra se zave, da njegovo življenje postaja rutina, nikakor pa se ne more sprijazniti niti s tem, da mora vedno opravljati le slabo plačana dela, ki mu jemljejo dostojanstvo. Tako se tistega jutra iz upora proti takšni družbeni diskriminaciji odloči, da se bo javno odrekel vsaki zaposlitvi ter s posredovanjem filmske ekipe, ki ga bo spremljala, ljudem omogočil, da si od blizu ogledajo njegovo vsakodnevno življenje. Pri tem bo z njim tudi njegovo dekle Jagoda, študentka iz bogate družine. S to odločitvijo se Budilica odpove tudi staršem, prijateljem in vsem drugim gotovostim svojega dotedanjega življenja.

Rožnata luna (r. Floor van der Meulen)

Jan se bliža petinsedemdesetemu rojstnemu dnevu. Nekega dne ob večerji svojima odraslima otrokoma kot strela z jasnega oznani, da želi končati svoje življenje. Hčerka Iris je šokirana in se le stežka sooča s popolno absurdnostjo položaja. Približuje se dan, ki ga je oče izbral za odhod s tega sveta, Iris pa se odloči, da bo ignorirala načrt svojega brata. Od svojega očeta želi dobiti vsaj odgovor na tisto vprašanje, ki jo najbolj razjeda – zakaj? Čeprav nikoli ne dočaka pravega odgovora, se na koncu vendarle potrudi najti način, kako spoštovati očetovo željo.

Rožnata luna (r. Floor van der Meulen)

Jan se bliža petinsedemdesetemu rojstnemu dnevu. Nekega dne ob večerji svojima odraslima otrokoma kot strela z jasnega oznani, da želi končati svoje življenje. Hčerka Iris je šokirana in se le stežka sooča s popolno absurdnostjo položaja. Približuje se dan, ki ga je oče izbral za odhod s tega sveta, Iris pa se odloči, da bo ignorirala načrt svojega brata. Od svojega očeta želi dobiti vsaj odgovor na tisto vprašanje, ki jo najbolj razjeda – zakaj? Čeprav nikoli ne dočaka pravega odgovora, se na koncu vendarle potrudi najti način, kako spoštovati očetovo željo.

Vlažen prod (r. Elene Naveriani)

Banalen, miren vsakdanjik prebivalcev tihe gruzijske vasice na obali Črnega morja, ki cenijo, da živijo daleč od mestnega kaosa, nekega dne pretrese novica, da se je obesil vase zaprti lokalni posebnež Eliko. Na presenečenje vseh se Amnon, lastnik edinega bara v bližini, sam javi, da bo poskrbel za pogreb – in kmalu se mu pridruži Elikova samosvoja vnukinja Moe. Njen prihod v močno homofobnem okolju sproži zaporedje dogodkov, ki razkrijejo, da skupnost na videz ljubeznivih ljudi povezujeta mreža laži in zavračanje vsega drugačnega.

Vlažen prod (r. Elene Naveriani)

Banalen, miren vsakdanjik prebivalcev tihe gruzijske vasice na obali Črnega morja, ki cenijo, da živijo daleč od mestnega kaosa, nekega dne pretrese novica, da se je obesil vase zaprti lokalni posebnež Eliko. Na presenečenje vseh se Amnon, lastnik edinega bara v bližini, sam javi, da bo poskrbel za pogreb – in kmalu se mu pridruži Elikova samosvoja vnukinja Moe. Njen prihod v močno homofobnem okolju sproži zaporedje dogodkov, ki razkrijejo, da skupnost na videz ljubeznivih ljudi povezujeta mreža laži in zavračanje vsega drugačnega.

Intregalde (r. Radu Muntean)

Maria, Dan in Ilinca se ob koncu leta odpravijo na vsakoletni humanitarni izlet. S skupino sodelavcev se v dragih športnih terenskih vozilih po blatnih gorskih cestah prebijajo do zakotnih vasi, kjer domačine obdarijo z vrečami dobrot. Na poti naletijo na starca, ki jih prosi, naj ga odpeljejo do bližnje žage. Avtomobil obtiči v blatu, zato je trojica dobrodelnežev primorana preživeti noč z naključnim sopotnikom, ta izkušnja pa korenito spremeni njihovo dojemanje empatije in dobrodelnosti.

Intregalde (r. Radu Muntean)

Maria, Dan in Ilinca se ob koncu leta odpravijo na vsakoletni humanitarni izlet. S skupino sodelavcev se v dragih športnih terenskih vozilih po blatnih gorskih cestah prebijajo do zakotnih vasi, kjer domačine obdarijo z vrečami dobrot. Na poti naletijo na starca, ki jih prosi, naj ga odpeljejo do bližnje žage. Avtomobil obtiči v blatu, zato je trojica dobrodelnežev primorana preživeti noč z naključnim sopotnikom, ta izkušnja pa korenito spremeni njihovo dojemanje empatije in dobrodelnosti.

Alma Viva (r. Cristèle Alves Meira)

Salomé, ki živi v Franciji, med poletjem obiskuje sorodnike v Trás-os-Montesu. Njena babica Avó je čarovnica, vešča v napojih, urokih in prekletstvih, ki jih včasih podžgejo tudi spori s sosedami, s katerih možmi je spala. Salomé ji pomaga pri seansah klicanja duhov. Ko Avó nenadoma umre in se njena družina prepira, kaj bodo z njenim truplom, se Salomé kot obsedena odpravi na pohod po vasici – in še sama zakuha nekaj strašno neprijetnega. Razpoloženjska magično-realistična pripovedka v toplih barvah portugalskega mojstra filmske fotografije, Ruia Poçasa.

Alma Viva (r. Cristèle Alves Meira)

Salomé, ki živi v Franciji, med poletjem obiskuje sorodnike v Trás-os-Montesu. Njena babica Avó je čarovnica, vešča v napojih, urokih in prekletstvih, ki jih včasih podžgejo tudi spori s sosedami, s katerih možmi je spala. Salomé ji pomaga pri seansah klicanja duhov. Ko Avó nenadoma umre in se njena družina prepira, kaj bodo z njenim truplom, se Salomé kot obsedena odpravi na pohod po vasici – in še sama zakuha nekaj strašno neprijetnega. Razpoloženjska magično-realistična pripovedka v toplih barvah portugalskega mojstra filmske fotografije, Ruia Poçasa.

Evropa na kratko, sklop 3

Filmi: Curupira in stroj usode, Nemogoče figure in druge zgodbe I, Priročnik, Will My Parents Come to See Me

Evropa na kratko, sklop 3

Filmi: Curupira in stroj usode, Nemogoče figure in druge zgodbe I, Priročnik, Will My Parents Come to See Me

Evropa na kratko, sklop 2

Filmi: Na Kserksovem prestolu , Delo za vse!, Potemkinisti, Sierra, Pink Rider, Saboter, Postanek

Evropa na kratko, sklop 2

Filmi: Na Kserksovem prestolu , Delo za vse!, Potemkinisti, Sierra, Pink Rider, Saboter, Postanek

Evropa na kratko, sklop 1

Filmi: Tehno mama, Domotožna pljuča, Tako se je končalo poletje, Prisluhnite ritmu naših podob, Fardosa, Heat Waves

Evropa na kratko, sklop 1

Filmi: Tehno mama, Domotožna pljuča, Tako se je končalo poletje, Prisluhnite ritmu naših podob, Fardosa, Heat Waves