Razbijalka sistema (r. Nora Fingscheidt)

Benni je prav posebna deklica. Z nebrzdano energijo, s katero kot za šalo ustrahuje svoje vrstnice (in odrasle), je obsojena na svojevrstno osamitev. Mama je ne more obvladovati, zato jo preda socialni službi. Socialne službe ne vedo točno, kaj z njo narediti, saj se je otepajo vse vzgojno-varstvene ustanove. Zdi se, da jo lahko obvladuje le Michael, ki že leta uspešno izvaja programe za prilagajanje problematičnih najstnikov. Za nekaj dni, ki jih z njim preživi v osamljeni koči sredi gozda, se zdi, da je Benni pripravljena na uspešno socializacijo, a ponovna vrnitev v civilizacijo – in nezadržna otroška želja po materini bližini – jo ponovno pahneta v začarani krog, iz katerega ni izhoda.

Razbijalka sistema (r. Nora Fingscheidt)

Benni je prav posebna deklica. Z nebrzdano energijo, s katero kot za šalo ustrahuje svoje vrstnice (in odrasle), je obsojena na svojevrstno osamitev. Mama je ne more obvladovati, zato jo preda socialni službi. Socialne službe ne vedo točno, kaj z njo narediti, saj se je otepajo vse vzgojno-varstvene ustanove. Zdi se, da jo lahko obvladuje le Michael, ki že leta uspešno izvaja programe za prilagajanje problematičnih najstnikov. Za nekaj dni, ki jih z njim preživi v osamljeni koči sredi gozda, se zdi, da je Benni pripravljena na uspešno socializacijo, a ponovna vrnitev v civilizacijo – in nezadržna otroška želja po materini bližini – jo ponovno pahneta v začarani krog, iz katerega ni izhoda.

Prekla (r. Kantemir Balagov)

Piše se leto 1945. Po enem najhujših obleganj v svetovni zgodovini je Leningrad v ruševinah, sredi nastalega razdejanja pa se ljudje še vedno borijo za preživetje. Mladi medicinski sestri Ija in Maša, ki ju poveže tragični dogodek, v tej zmedi skupaj iščeta smisel in upanje, ko skušata zaživeti na novo.

Prekla (r. Kantemir Balagov)

Piše se leto 1945. Po enem najhujših obleganj v svetovni zgodovini je Leningrad v ruševinah, sredi nastalega razdejanja pa se ljudje še vedno borijo za preživetje. Mladi medicinski sestri Ija in Maša, ki ju poveže tragični dogodek, v tej zmedi skupaj iščeta smisel in upanje, ko skušata zaživeti na novo.

Zgodbe iz kostanjevih gozdov (r. Gregor Božič)

Sredina 20. stoletja v Benečiji, gozdnati pokrajini blizu meje med Italijo in Jugoslavijo. Skopuški mizar Mario se, po tem ko mu nepričakovano umre žena, sooči z mračno slutnjo, da se je njegovo življenje odvrtelo v prazno. Naključno srečanje z Marto, pobiralko kostanjev, ki se odpravlja s trebuhom za kruhom v neznani svet čez ocean, se razplete v sanjsko pripoved, v kateri realnost dopolnjujejo sanje, spomini in domišljijski prizori.

Zgodbe iz kostanjevih gozdov (r. Gregor Božič)

Sredina 20. stoletja v Benečiji, gozdnati pokrajini blizu meje med Italijo in Jugoslavijo. Skopuški mizar Mario se, po tem ko mu nepričakovano umre žena, sooči z mračno slutnjo, da se je njegovo življenje odvrtelo v prazno. Naključno srečanje z Marto, pobiralko kostanjev, ki se odpravlja s trebuhom za kruhom v neznani svet čez ocean, se razplete v sanjsko pripoved, v kateri realnost dopolnjujejo sanje, spomini in domišljijski prizori.

Šivi (r. Miroslav Terzić)

Ana vsako leto praznuje rojstni dan svojega sina, ki naj bi po trditvah zdravnikov umrl dan po rojstvu. Danes bi bil star že osemnajst let. Toda Ana je prepričana, da so njenega sina s pomočjo zdravniškega osebja ugrabili iz porodnišnice in dali v nezakonito posvojitev. Ko se njena slutnja nekega dne nepričakovano potrdi, se spusti v neusmiljen boj s policijo, birokracijo in celo lastno družino, saj je odločena, da bo naposled odkrila resnico.

Šivi (r. Miroslav Terzić)

Ana vsako leto praznuje rojstni dan svojega sina, ki naj bi po trditvah zdravnikov umrl dan po rojstvu. Danes bi bil star že osemnajst let. Toda Ana je prepričana, da so njenega sina s pomočjo zdravniškega osebja ugrabili iz porodnišnice in dali v nezakonito posvojitev. Ko se njena slutnja nekega dne nepričakovano potrdi, se spusti v neusmiljen boj s policijo, birokracijo in celo lastno družino, saj je odločena, da bo naposled odkrila resnico.

Ray in Liz (r. Richard Billingham)

Ray, ki rad pregloboko pogleda v kozarec, in obilna, potetovirana Liz s sinovoma živita v socialnem stanovanju na obrobju Birminghama med vladavino Margaret Thatcher. Življenje družine zaznamujejo nenavadni rituali, s katerimi rušijo družbene tabuje in premagujejo ne ravno rožnate razmere, v katerih so se znašli po spletu okoliščin. Vsakodnevni prepiri, ljubezen, razočaranje, izguba in osamljenost so osnovni gradniki, s katerimi priznani britanski fotograf s pomočjo 16-milimetrske kamere prikazuje spomine na svoje otroštvo.

Ray in Liz (r. Richard Billingham)

Ray, ki rad pregloboko pogleda v kozarec, in obilna, potetovirana Liz s sinovoma živita v socialnem stanovanju na obrobju Birminghama med vladavino Margaret Thatcher. Življenje družine zaznamujejo nenavadni rituali, s katerimi rušijo družbene tabuje in premagujejo ne ravno rožnate razmere, v katerih so se znašli po spletu okoliščin. Vsakodnevni prepiri, ljubezen, razočaranje, izguba in osamljenost so osnovni gradniki, s katerimi priznani britanski fotograf s pomočjo 16-milimetrske kamere prikazuje spomine na svoje otroštvo.

Naše matere (r. César Díaz)

Gvatemala leta 2018. Oči celotne države so uperjene v sodni proces proti vojakom, ki so zanetili državljansko vojno. Nizajo se pričevanja žrtev. Ernesto je mlad antropolog, ki dela za Forenzično fundacijo, njegova naloga pa je iskanje pogrešanih v vojnem sporu. Nekega dne se mu med poslušanjem starejše ženske zazdi, da je naletel na informacijo o svojem očetu, pripadniku gverilskih borcev, ki je izginil med vojno. Kljub materinemu nasprotovanju se z dušo in telesom poda na pot iskanja resnice

Naše matere (r. César Díaz)

Gvatemala leta 2018. Oči celotne države so uperjene v sodni proces proti vojakom, ki so zanetili državljansko vojno. Nizajo se pričevanja žrtev. Ernesto je mlad antropolog, ki dela za Forenzično fundacijo, njegova naloga pa je iskanje pogrešanih v vojnem sporu. Nekega dne se mu med poslušanjem starejše ženske zazdi, da je naletel na informacijo o svojem očetu, pripadniku gverilskih borcev, ki je izginil med vojno. Kljub materinemu nasprotovanju se z dušo in telesom poda na pot iskanja resnice

Monos (r. Alejandro Landes)

Osem mladostnikov živi na samotnem pogorju kot paravojaška skupina pod vodstvom skrivnostne Organizacije. Vsak ima svoj vzdevek in svoje dolžnosti, pa vendar ne morejo ubežati čustvom in prebujajočim se hormonom, ki tej izolirani skupnosti dajejo pridih hedonizma, s katerim mladi kljubujejo železni disciplini in vseprisotnemu nasilju. Njihova edina naloga je, da skrbijo za kravo z imenom Shakira in ujeto ameriško zdravnico. A po nesrečnem naključju, ki se ga trudijo na vsak način prikriti, je njihove brezskrbnosti čez noč konec, saj so se prisiljeni umakniti globoko v džunglo …

Monos (r. Alejandro Landes)

Osem mladostnikov živi na samotnem pogorju kot paravojaška skupina pod vodstvom skrivnostne Organizacije. Vsak ima svoj vzdevek in svoje dolžnosti, pa vendar ne morejo ubežati čustvom in prebujajočim se hormonom, ki tej izolirani skupnosti dajejo pridih hedonizma, s katerim mladi kljubujejo železni disciplini in vseprisotnemu nasilju. Njihova edina naloga je, da skrbijo za kravo z imenom Shakira in ujeto ameriško zdravnico. A po nesrečnem naključju, ki se ga trudijo na vsak način prikriti, je njihove brezskrbnosti čez noč konec, saj so se prisiljeni umakniti globoko v džunglo …

Lara (r. Jan Ole Gerster)

Lara praznuje 60. rojstni dan in tokrat ima res dober razlog za slavje. Nocoj njen sin Viktor nastopi na najpomembnejšem koncertu svoje uspešne poti. Lara je bila tista, ki ga je v glasbenem udejstvovanju vseskozi podpirala in mu utrla pot. Kljub temu je Viktor že več tednov nedosegljiv in nič ne kaže, da je Lara dobrodošla na njegovem koncertu. Brez pomisleka se odloči, da bo odkupila vse preostale razpoložljive vstopnice in jih brezplačno razdelila mimoidočim. A bolj ko se Lara trudi, da bi večer minil uspešno, bolj se dogodki izmikajo njenemu nadzoru.

Lara (r. Jan Ole Gerster)

Lara praznuje 60. rojstni dan in tokrat ima res dober razlog za slavje. Nocoj njen sin Viktor nastopi na najpomembnejšem koncertu svoje uspešne poti. Lara je bila tista, ki ga je v glasbenem udejstvovanju vseskozi podpirala in mu utrla pot. Kljub temu je Viktor že več tednov nedosegljiv in nič ne kaže, da je Lara dobrodošla na njegovem koncertu. Brez pomisleka se odloči, da bo odkupila vse preostale razpoložljive vstopnice in jih brezplačno razdelila mimoidočim. A bolj ko se Lara trudi, da bi večer minil uspešno, bolj se dogodki izmikajo njenemu nadzoru.

Bik (r. Annie Silverstein)

Kris je trmoglava štirinajstletnica brez očeta, ki odrašča na podeželju v bližini Houstona. Mama je v zaporu in vse kaže, da takšna usoda čaka tudi Kris. V šoli se pogosto pretepa, spogleduje s fanti in kdaj pa kdaj prekrši tudi zakon – ne glede na prizadevanja njene stare mame, ki opravlja vlogo skrbnice. Ko nekega dne vlomi v sosedovo hišo z namenom, da bi tam priredila zabavo, se njen lastnik predčasno vrne in jo zasači. A temnopolti Abe, ostareli jezdec bikov, čigar dnevi slave so že zdavnaj minili, ne vloži tožbe, temveč z dekletom skleneta dogovor, da mu bo pomagala pri hišnih opravilih. Lahko to »prisilno prijateljstvo« obema pomaga, da spremenita svoji usodi?

Bik (r. Annie Silverstein)

Kris je trmoglava štirinajstletnica brez očeta, ki odrašča na podeželju v bližini Houstona. Mama je v zaporu in vse kaže, da takšna usoda čaka tudi Kris. V šoli se pogosto pretepa, spogleduje s fanti in kdaj pa kdaj prekrši tudi zakon – ne glede na prizadevanja njene stare mame, ki opravlja vlogo skrbnice. Ko nekega dne vlomi v sosedovo hišo z namenom, da bi tam priredila zabavo, se njen lastnik predčasno vrne in jo zasači. A temnopolti Abe, ostareli jezdec bikov, čigar dnevi slave so že zdavnaj minili, ne vloži tožbe, temveč z dekletom skleneta dogovor, da mu bo pomagala pri hišnih opravilih. Lahko to »prisilno prijateljstvo« obema pomaga, da spremenita svoji usodi?

Angelo (r. Markus Schleinzer)

Angelo Soliman je afriški deček, ki ga evropski popotniki nasilno ugrabijo in prodajo v suženjstvo. Po dolgem in mučnem potovanju ga v svoje varstvo vzame dunajska grofica in ga naredi za predmet svojega izobraževalnega eksperimenta. Dečka krstijo in mu nadanejo novo ime, ki pomeni »božji poslanec«. Povedo mu, da so težki časi za njim in da bo odslej živel kot princ. Angela na Dunaju vzgajajo, izobrazijo in razvajajo z vsemi privilegiji bogatih. Ko odraste, postane dvorna maskota, ki zabava dunajsko aristokracijo. A ko fant dozori, se v njem zaneti iskrica odpora …

Angelo (r. Markus Schleinzer)

Angelo Soliman je afriški deček, ki ga evropski popotniki nasilno ugrabijo in prodajo v suženjstvo. Po dolgem in mučnem potovanju ga v svoje varstvo vzame dunajska grofica in ga naredi za predmet svojega izobraževalnega eksperimenta. Dečka krstijo in mu nadanejo novo ime, ki pomeni »božji poslanec«. Povedo mu, da so težki časi za njim in da bo odslej živel kot princ. Angela na Dunaju vzgajajo, izobrazijo in razvajajo z vsemi privilegiji bogatih. Ko odraste, postane dvorna maskota, ki zabava dunajsko aristokracijo. A ko fant dozori, se v njem zaneti iskrica odpora …

Sinonimi (r. Nadav Lapid)

Emile in Caroline v zapuščenem pariškem stanovanju najdeta golega in prezeblega mladeniča brez vsakršnega dokumenta. Kmalu izvesta, da se je neznanec izraelskega rodu odločil, da bo Francija njegova nova domovina, in mu skleneta pri tem pomagati. Čeprav je Yoavu nova kultura neznana, trmasto vztraja pri svoji odločitvi. Z izraelsko-francoskim slovarjem v rokah tava po mestu in neprestano ponavlja nove besede; obiskuje tečaj za tujce in se preživlja s poziranjem za pornografsko spletno stran. Mu bo uspelo?

Sinonimi (r. Nadav Lapid)

Emile in Caroline v zapuščenem pariškem stanovanju najdeta golega in prezeblega mladeniča brez vsakršnega dokumenta. Kmalu izvesta, da se je neznanec izraelskega rodu odločil, da bo Francija njegova nova domovina, in mu skleneta pri tem pomagati. Čeprav je Yoavu nova kultura neznana, trmasto vztraja pri svoji odločitvi. Z izraelsko-francoskim slovarjem v rokah tava po mestu in neprestano ponavlja nove besede; obiskuje tečaj za tujce in se preživlja s poziranjem za pornografsko spletno stran. Mu bo uspelo?

Resnica (r. Hirokazu Kore-eda)

Fabienne je zvezda francoskega filma, vedno obkrožena z ljudmi, ki jo ljubijo in obožujejo. Da bi skupaj z družino proslavila izid njene avtobiografije, pride iz New Yorka na obisk njena hči Lumir z možem in hčerko. Lumir med brskanjem po sveže natisnjeni knjigi opazi, da so zapisane anekdote močno olepšane in da njeno mater prikazujejo v lepši luči, kot je v resnici. Srečanje med materjo in hčerjo se hitro prelevi v soočenje, v katerem na dan privrejo dolgo zamolčane resnice in zamere.

Resnica (r. Hirokazu Kore-eda)

Fabienne je zvezda francoskega filma, vedno obkrožena z ljudmi, ki jo ljubijo in obožujejo. Da bi skupaj z družino proslavila izid njene avtobiografije, pride iz New Yorka na obisk njena hči Lumir z možem in hčerko. Lumir med brskanjem po sveže natisnjeni knjigi opazi, da so zapisane anekdote močno olepšane in da njeno mater prikazujejo v lepši luči, kot je v resnici. Srečanje med materjo in hčerjo se hitro prelevi v soočenje, v katerem na dan privrejo dolgo zamolčane resnice in zamere.

Portret mladenke v ognju (r. Céline Sciamma)

18. stoletje v francoski Bretaniji. Mlada slikarka Marianne dobi nenavadno naročilo. Premožna grofica jo najame, da bi na skrivaj naslikala poročni portret njene hčere Héloïse, namenjen hčerinemu bodočemu možu v Milanu. Héloïse se poroki upira in nikoli ne bi pristala na poziranje, zato se mora Marianne pretvarjati, da je njena služabnica, jo medtem skrivaj opazovati in ponoči slikati. Dekleti se med druženjem vse bolj zbližujeta. Marianne Héloïse ves čas pozorno opazuje in Héloïse se začne odzivati na njene poglede. Postopoma med njima vznikne magnetna privlačnost, pred Héloïse pa so še zadnji dnevi svobode pred neizogibno bližajočo se poroko ...

Portret mladenke v ognju (r. Céline Sciamma)

18. stoletje v francoski Bretaniji. Mlada slikarka Marianne dobi nenavadno naročilo. Premožna grofica jo najame, da bi na skrivaj naslikala poročni portret njene hčere Héloïse, namenjen hčerinemu bodočemu možu v Milanu. Héloïse se poroki upira in nikoli ne bi pristala na poziranje, zato se mora Marianne pretvarjati, da je njena služabnica, jo medtem skrivaj opazovati in ponoči slikati. Dekleti se med druženjem vse bolj zbližujeta. Marianne Héloïse ves čas pozorno opazuje in Héloïse se začne odzivati na njene poglede. Postopoma med njima vznikne magnetna privlačnost, pred Héloïse pa so še zadnji dnevi svobode pred neizogibno bližajočo se poroko ...

Parazit (r. Bong Joon-ho)

Člani Ki-taekove štiričlanske družine so si zelo blizu, a so vsi po vrsti brezposelni, z zelo slabimi obeti za prihodnost. Ki-taekov sin Ki-woo se spoprijatelji s študentom prestižne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini Park. Ki-woo se odpravi k njim na sprejemni pogovor in tam spozna njihovo čudovito hčerko Yeon-kyo. Fant dobi službo in postane njen učitelj, le da se tisti hip še nihče ne zaveda, da bo to prvo srečanje med obema družinama postopoma vodilo v zaporedje nenavadnih dogodkov, ki popolnoma spremenijo življenje obeh družin …

Parazit (r. Bong Joon-ho)

Člani Ki-taekove štiričlanske družine so si zelo blizu, a so vsi po vrsti brezposelni, z zelo slabimi obeti za prihodnost. Ki-taekov sin Ki-woo se spoprijatelji s študentom prestižne univerze, ta pa mu pove za dobro plačano delo učitelja pri bogati družini Park. Ki-woo se odpravi k njim na sprejemni pogovor in tam spozna njihovo čudovito hčerko Yeon-kyo. Fant dobi službo in postane njen učitelj, le da se tisti hip še nihče ne zaveda, da bo to prvo srečanje med obema družinama postopoma vodilo v zaporedje nenavadnih dogodkov, ki popolnoma spremenijo življenje obeh družin …

Obtožujem! (r. Roman Polanski)

5. januarja 1895 obetavnemu oficirju Alfredu Dreyfusu zaradi vohunjenja za Nemčijo odvzamejo vojaški čin, ga obsodijo na dosmrtno ječo in ga pošljejo na Hudičev otok. Njegovemu ponižanju je priča tudi Georges Picquart, novi vodja vojaške obveščevalne enote, ki je dokazala Dreyfusovo krivdo. Ko Picquart odkrije, da zaupne informacije še vedno uhajajo na nemško stran, se znajde v nevarnem labirintu prevar in korupcije, ki ogrožajo ne samo njegovo čast, temveč tudi njegovo življenje.

Obtožujem! (r. Roman Polanski)

5. januarja 1895 obetavnemu oficirju Alfredu Dreyfusu zaradi vohunjenja za Nemčijo odvzamejo vojaški čin, ga obsodijo na dosmrtno ječo in ga pošljejo na Hudičev otok. Njegovemu ponižanju je priča tudi Georges Picquart, novi vodja vojaške obveščevalne enote, ki je dokazala Dreyfusovo krivdo. Ko Picquart odkrije, da zaupne informacije še vedno uhajajo na nemško stran, se znajde v nevarnem labirintu prevar in korupcije, ki ogrožajo ne samo njegovo čast, temveč tudi njegovo življenje.

O neskončnosti (r. Roy Andersson)

Švedski režiser Roy Andersson nam znova predstavlja film, po katerem tavamo kot v sanjah, skozi njih pa nas nežno vodi pripovedovalka, ki spominja na Šeherezado. Bežni trenutki vsakdanjosti so pri tem enako pomembni kot prelomni zgodovinski dogodki: objet par lebdi nad porušenim Kölnom, oče se med deževno potjo na rojstnodnevno zabavo ustavi, da bi zavezal vezalke svoji hčeri, najstnice zaplešejo pred barom, poražena vojska koraka proti zaporniškemu taborišču. Film, ki je hkrati oda in žalostinka, nam ponuja kalejdoskop vsega, kar je neizpodbitno človeško. Neskončna zgodba o ranljivosti našega obstoja.

O neskončnosti (r. Roy Andersson)

Švedski režiser Roy Andersson nam znova predstavlja film, po katerem tavamo kot v sanjah, skozi njih pa nas nežno vodi pripovedovalka, ki spominja na Šeherezado. Bežni trenutki vsakdanjosti so pri tem enako pomembni kot prelomni zgodovinski dogodki: objet par lebdi nad porušenim Kölnom, oče se med deževno potjo na rojstnodnevno zabavo ustavi, da bi zavezal vezalke svoji hčeri, najstnice zaplešejo pred barom, poražena vojska koraka proti zaporniškemu taborišču. Film, ki je hkrati oda in žalostinka, nam ponuja kalejdoskop vsega, kar je neizpodbitno človeško. Neskončna zgodba o ranljivosti našega obstoja.

Nevidno življenje Evridike (r. Karim Aïnouz)

Rio de Janeiro, zgodnja petdeseta leta. Osemnajstletna Euridice in dvajsetletna Guida sta zelo različni, a nerazdružljivi sestri. Živita pri nazadnjaških starših, v zelo tradicionalnem okolju, in sanjarita o drugačnem življenju: Euridice bi rada na Dunaju študirala klavir, Guida pa išče resnično ljubezen in se pusti omrežiti čednemu grškemu mornarju. S tem družini nakoplje sramoto in oče v navalu jeze med sestrama prekine vse stike. To je začetek dolge ločitve med ženskama, ki nikoli ne izgubita upanja, da bodo pisma, ki si jih pošiljata prek mame, prispela na pravi naslov, čeprav nanje nikoli ne dobita odgovora. Nekega dne pa ju doleti presenetljivo spoznanje ...

Nevidno življenje Evridike (r. Karim Aïnouz)

Rio de Janeiro, zgodnja petdeseta leta. Osemnajstletna Euridice in dvajsetletna Guida sta zelo različni, a nerazdružljivi sestri. Živita pri nazadnjaških starših, v zelo tradicionalnem okolju, in sanjarita o drugačnem življenju: Euridice bi rada na Dunaju študirala klavir, Guida pa išče resnično ljubezen in se pusti omrežiti čednemu grškemu mornarju. S tem družini nakoplje sramoto in oče v navalu jeze med sestrama prekine vse stike. To je začetek dolge ločitve med ženskama, ki nikoli ne izgubita upanja, da bodo pisma, ki si jih pošiljata prek mame, prispela na pravi naslov, čeprav nanje nikoli ne dobita odgovora. Nekega dne pa ju doleti presenetljivo spoznanje ...

Nesrečniki (r. Ladj Ly)

Stéphane se je pravkar pridružil policijski enoti v pariškem predmestju Montfermeil, kjer je Victor Hugo napisal svoj sloviti roman Les Misérables. Neizkušeni policist začne ob spremstvu starejših kolegov hitro odkrivati napetosti, ki vladajo med lokalnimi tolpami. Ekipa policistov se med eno svojih akcij ujame v brezizhoden položaj in dogodek se konča s streljanjem. Pozneje se izkaže, da je konflikt nekdo posnel z brezpilotnim letalnikom. Objavljeni video pomeni grožnjo razkritja resnične slike zapletenih odnosov med policisti in deprivilegiranimi prebivalci predmestij.

Nesrečniki (r. Ladj Ly)

Stéphane se je pravkar pridružil policijski enoti v pariškem predmestju Montfermeil, kjer je Victor Hugo napisal svoj sloviti roman Les Misérables. Neizkušeni policist začne ob spremstvu starejših kolegov hitro odkrivati napetosti, ki vladajo med lokalnimi tolpami. Ekipa policistov se med eno svojih akcij ujame v brezizhoden položaj in dogodek se konča s streljanjem. Pozneje se izkaže, da je konflikt nekdo posnel z brezpilotnim letalnikom. Objavljeni video pomeni grožnjo razkritja resnične slike zapletenih odnosov med policisti in deprivilegiranimi prebivalci predmestij.

Moj najboljši profil (r. Safy Nebbou)

Claire Millaud je privlačna profesorica pri petdesetih letih in mati dveh otrok. Njeno razmerje z mlajšim fotografom Ludom je vse prej kot idealno, zato se odloči, da bo za njim vohunila. Na družbenem omrežju si ustvari lažni profil in postane Clara, mlado in lepo štiriindvajsetletno dekle. Ludov prijatelj Alex se nemudoma zaljubi vanjo in jo želi spoznati, a si Claire vedno izmisli nove izgovore, da bi ga obdržala na razdalji. Njena služba in otroka se postopoma vse bolj umikajo v ozadje, medtem ko se predaja skušnjavam vzporednega sveta. A le dokler se oba svetova dokončno ne prepleteta, nastali spor pa začne ogrožati življenje, kakršno je poznala do tedaj.

Moj najboljši profil (r. Safy Nebbou)

Claire Millaud je privlačna profesorica pri petdesetih letih in mati dveh otrok. Njeno razmerje z mlajšim fotografom Ludom je vse prej kot idealno, zato se odloči, da bo za njim vohunila. Na družbenem omrežju si ustvari lažni profil in postane Clara, mlado in lepo štiriindvajsetletno dekle. Ludov prijatelj Alex se nemudoma zaljubi vanjo in jo želi spoznati, a si Claire vedno izmisli nove izgovore, da bi ga obdržala na razdalji. Njena služba in otroka se postopoma vse bolj umikajo v ozadje, medtem ko se predaja skušnjavam vzporednega sveta. A le dokler se oba svetova dokončno ne prepleteta, nastali spor pa začne ogrožati življenje, kakršno je poznala do tedaj.

Modrček (r. Veit Helmer)

Strojevodja Nurlan še zadnjič pred upokojitvijo pelje svoj vlak v Baku. Nekje na poti skozi mesto se na vlak ujame moder modrček. Da bi ubežal osamljenosti, se Nurlan poda na najbolj vznemirljivo dogodivščino svojega življenja: poiskal bo lastnico tega mamljivega kosa spodnjega perila. Medtem ko zavzeto trka na vrata hiš ob tračnicah in srečuje ženske, ki ga vsaka iz svojega razloga spuščajo k sebi, njegov projekt tudi pri njihovih možeh ne ostane neopažen. A bolj ko se stvari zapletajo, odločnejši je Nurlan v svoji nameri in vse bolj domiseln pri iskanju načina, kako ženske prepričati, da pomerijo modrček.

Modrček (r. Veit Helmer)

Strojevodja Nurlan še zadnjič pred upokojitvijo pelje svoj vlak v Baku. Nekje na poti skozi mesto se na vlak ujame moder modrček. Da bi ubežal osamljenosti, se Nurlan poda na najbolj vznemirljivo dogodivščino svojega življenja: poiskal bo lastnico tega mamljivega kosa spodnjega perila. Medtem ko zavzeto trka na vrata hiš ob tračnicah in srečuje ženske, ki ga vsaka iz svojega razloga spuščajo k sebi, njegov projekt tudi pri njihovih možeh ne ostane neopažen. A bolj ko se stvari zapletajo, odločnejši je Nurlan v svoji nameri in vse bolj domiseln pri iskanju načina, kako ženske prepričati, da pomerijo modrček.

Mleko (r. Grímur Hákonarson)

Inga in njen mož skupaj vodita kmetijo v majhni podeželski skupnosti na Islandiji in se preživljata s pridelavo mleka. Ko Inga zaradi tragične nesreče ovdovi, se zanjo začne križev pot. Vsemogočna lokalna zadruga pod moškim vodstvom se ji trudi na vsakem koraku zagreniti življenje. V želji, da bi opozorila na storjeno krivico in nepravilnosti ter korupcijo, ki vlada v zadrugi, poskuša prepričati okoliške kmete, da bi se ji pridružili pri uporu. A kaj kmalu ugotovi, da bo, če bo želela živeti tako, ko si je zamislila, ta boj morala izbojevati sama.

Mleko (r. Grímur Hákonarson)

Inga in njen mož skupaj vodita kmetijo v majhni podeželski skupnosti na Islandiji in se preživljata s pridelavo mleka. Ko Inga zaradi tragične nesreče ovdovi, se zanjo začne križev pot. Vsemogočna lokalna zadruga pod moškim vodstvom se ji trudi na vsakem koraku zagreniti življenje. V želji, da bi opozorila na storjeno krivico in nepravilnosti ter korupcijo, ki vlada v zadrugi, poskuša prepričati okoliške kmete, da bi se ji pridružili pri uporu. A kaj kmalu ugotovi, da bo, če bo želela živeti tako, ko si je zamislila, ta boj morala izbojevati sama.

Mladi Ahmed (r. Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne)

Ahmed živi kot običajen najstnik v belgijskem mestu, vendar pa razvija nevarno povezavo z lokalnim imamom, ki fantu vceplja v glavo bojevite ideje. Najstnik tako v šoli zavrača rokovanje s svojo učiteljico Inès samo zato, ker je ženska, doma pa v arabščini zmerja svojo belsko mamo, ker pije alkohol. Islamski učitelj medtem slavi mučenike, ki so prelili kri in žrtvovali življenje za sveti džihad, kar se Ahmeda še posebej dotakne, saj je tako življenje izgubil tudi njegov bratranec. Usoda trinajstletnika je zdaj odvisna od tega, na katero stran se bo postavilo njegovo srce – radikalnega islama ali vrednot zahodnega sveta?

Mladi Ahmed (r. Jean-Pierre Dardenne, Luc Dardenne)

Ahmed živi kot običajen najstnik v belgijskem mestu, vendar pa razvija nevarno povezavo z lokalnim imamom, ki fantu vceplja v glavo bojevite ideje. Najstnik tako v šoli zavrača rokovanje s svojo učiteljico Inès samo zato, ker je ženska, doma pa v arabščini zmerja svojo belsko mamo, ker pije alkohol. Islamski učitelj medtem slavi mučenike, ki so prelili kri in žrtvovali življenje za sveti džihad, kar se Ahmeda še posebej dotakne, saj je tako življenje izgubil tudi njegov bratranec. Usoda trinajstletnika je zdaj odvisna od tega, na katero stran se bo postavilo njegovo srce – radikalnega islama ali vrednot zahodnega sveta?

Medtem ko vas ni bilo (r. Ken Loach)

Ricky in Abby z otrokoma živita v majhnem delavskem stanovanju v Newcastlu. Ricky vseskozi menja službe, medtem ko Abby opravlja delo negovalke na domu, saj so ji bližnji stiki s starejšimi zelo pri srcu. Čeprav vedno več delata, nekega dne ugotovita, da se nikoli ne bosta mogla povsem osamosvojiti in si privoščiti lastnega doma. Vse dokler se Rickyju ne ponudi nenadejana priložnost. Kupi si nov kombi in pri lastnem podjetju dostavlja pošiljke na dom. Sodobni svet je vse bolj utesnjujoč, ta nova, krasna prihodnost pa delavce, kakršen je Ricky, zapeljivo vabi v svoj objem.

Medtem ko vas ni bilo (r. Ken Loach)

Ricky in Abby z otrokoma živita v majhnem delavskem stanovanju v Newcastlu. Ricky vseskozi menja službe, medtem ko Abby opravlja delo negovalke na domu, saj so ji bližnji stiki s starejšimi zelo pri srcu. Čeprav vedno več delata, nekega dne ugotovita, da se nikoli ne bosta mogla povsem osamosvojiti in si privoščiti lastnega doma. Vse dokler se Rickyju ne ponudi nenadejana priložnost. Kupi si nov kombi in pri lastnem podjetju dostavlja pošiljke na dom. Sodobni svet je vse bolj utesnjujoč, ta nova, krasna prihodnost pa delavce, kakršen je Ricky, zapeljivo vabi v svoj objem.

Konje krast (r. Hans Petter Moland)

November leta 1999. Sedeminšestdesetletni Trond Sander se po ženini smrti odseli iz Osla v majhno vasico na vzhodu Norveškega. Stoletje se bliža koncu in zdi se, da se končuje tudi njegovo življenje. Nekega zimskega večera spozna novega soseda Larsa, za katerega se izkaže, da je njegov stari znanec iz mladosti. Srečanje začne v njem prebujati spomine na leto 1948, ko je poletje preživljal z očetom v preprosti leseni koči ob reki. Spomini na dolge popoldneve v gozdu, jezdenje konjev in sečnjo dreves ga navdajo z občutki sreče, a mu v um prikličejo tudi prizore usodnih dogodkov, ki so obema spremenili življenje.

Konje krast (r. Hans Petter Moland)

November leta 1999. Sedeminšestdesetletni Trond Sander se po ženini smrti odseli iz Osla v majhno vasico na vzhodu Norveškega. Stoletje se bliža koncu in zdi se, da se končuje tudi njegovo življenje. Nekega zimskega večera spozna novega soseda Larsa, za katerega se izkaže, da je njegov stari znanec iz mladosti. Srečanje začne v njem prebujati spomine na leto 1948, ko je poletje preživljal z očetom v preprosti leseni koči ob reki. Spomini na dolge popoldneve v gozdu, jezdenje konjev in sečnjo dreves ga navdajo z občutki sreče, a mu v um prikličejo tudi prizore usodnih dogodkov, ki so obema spremenili življenje.

Judy (r. Rupert Goold)

Pozimi leta 1968 legendarna Judy Garland prispe v London, da bi se pripravila na pet tednov razprodanih nastopov v klubu The Talk of the Town. Trideset let je minilo od njenega nastopa v filmu Čarovnik iz Oza, ki jo je izstrelil med največje zvezde šovbiznisa. Morda njen glas ni več močan kot nekoč, a dramatičnost je le še pridobil. Ko se Judy pripravlja na predstavo, se prička z direktorji, osvaja glasbenike ter obuja spomine s prijatelji in oboževalci, iz nje sijeta duhovitost in toplina. Razburljiva romanca z Mickeyjem Deansom, Judyjinim bodočim petim možem, pa daje vedeti, da tudi v ljubezni še ni rekla zadnje besede.

Judy (r. Rupert Goold)

Pozimi leta 1968 legendarna Judy Garland prispe v London, da bi se pripravila na pet tednov razprodanih nastopov v klubu The Talk of the Town. Trideset let je minilo od njenega nastopa v filmu Čarovnik iz Oza, ki jo je izstrelil med največje zvezde šovbiznisa. Morda njen glas ni več močan kot nekoč, a dramatičnost je le še pridobil. Ko se Judy pripravlja na predstavo, se prička z direktorji, osvaja glasbenike ter obuja spomine s prijatelji in oboževalci, iz nje sijeta duhovitost in toplina. Razburljiva romanca z Mickeyjem Deansom, Judyjinim bodočim petim možem, pa daje vedeti, da tudi v ljubezni še ni rekla zadnje besede.

Jezero (r. Matevž Luzar, Klemen Dvornik)

Taras Birsa, višji inšpektor za krvne in seksualne delikte, se na poti z novoletne zabave nehote zaplete v preiskavo umora. S težavnim in neobičajno krutim primerom umora mlade ženske se morata Taras in njegova uigrana ekipa na zahtevo nadrejenih lotiti z novo sodelavko. Ob pritiskih javnosti se Taras spopada še z osebnimi težavami: potem ko gre hči edinka študirat v tujino, nastala praznina v družinskem življenju razkrije razpoke v njegovem zakonu. Ali bo novi primer odprl tudi novo poglavje v Tarasovem osebnem življenju?

Jezero (r. Matevž Luzar, Klemen Dvornik)

Taras Birsa, višji inšpektor za krvne in seksualne delikte, se na poti z novoletne zabave nehote zaplete v preiskavo umora. S težavnim in neobičajno krutim primerom umora mlade ženske se morata Taras in njegova uigrana ekipa na zahtevo nadrejenih lotiti z novo sodelavko. Ob pritiskih javnosti se Taras spopada še z osebnimi težavami: potem ko gre hči edinka študirat v tujino, nastala praznina v družinskem življenju razkrije razpoke v njegovem zakonu. Ali bo novi primer odprl tudi novo poglavje v Tarasovem osebnem življenju?

Jaz sem Frenk (r. Metod Pevec)

Frenk zamudi na očetov pogreb. Ni mu dosti mar, saj je oče njega in brata zapustil, ko sta bila še majhna. Na zapuščinski razpravi se izkaže, da je na njegovem švicarskem bančnem računu ostalo nekaj milijonov pomanjkljivo opranega denarja. Frenkov mlajši brat, ki se je pravočasno prilagodil družbenim spremembam, bi s pripadajočo dediščino brez predsodkov dokapitaliziral svoje poslovne ambicije. Frenk, zvest svojim luzerskim socialističnim vrednotam, pa začne odkrivati nečedno ozadje te dediščine – denar je očitno ostanek tranzicijskega ožemanja narodovega bogastva. Milijoni med bratoma vnamejo nepomirljiv spor, v katerem se odražajo številna družbena nesoglesja sodobne Slovenije.

Jaz sem Frenk (r. Metod Pevec)

Frenk zamudi na očetov pogreb. Ni mu dosti mar, saj je oče njega in brata zapustil, ko sta bila še majhna. Na zapuščinski razpravi se izkaže, da je na njegovem švicarskem bančnem računu ostalo nekaj milijonov pomanjkljivo opranega denarja. Frenkov mlajši brat, ki se je pravočasno prilagodil družbenim spremembam, bi s pripadajočo dediščino brez predsodkov dokapitaliziral svoje poslovne ambicije. Frenk, zvest svojim luzerskim socialističnim vrednotam, pa začne odkrivati nečedno ozadje te dediščine – denar je očitno ostanek tranzicijskega ožemanja narodovega bogastva. Milijoni med bratoma vnamejo nepomirljiv spor, v katerem se odražajo številna družbena nesoglesja sodobne Slovenije.

Izdajalec (r. Marco Bellocchio)

V osemdesetih letih minulega stoletja v Italiji med šefi sicilijanske mafije divja vsesplošna vojna zaradi trgovine s heroinom. Tommaso Buscetta, viden pripadnik mafije, se pred vihro umakne v Brazilijo in od daleč opazuje, kako njegovi sinovi in bratje izgubljajo življenja v Palermu. On je morda naslednji. Ko ga brazilska policija aretira in izroči italijanskim oblastem, Buscetta sprejme odločitev, ki bo spremenila vse. Odloči se, da bo osebno spregovoril s sodnikom Giovannijem Falconejem, stopil na stran zakona in s tem prelomil večno zavezo, ki jo je sprejel ob vstopu v Cosa Nostro.

Izdajalec (r. Marco Bellocchio)

V osemdesetih letih minulega stoletja v Italiji med šefi sicilijanske mafije divja vsesplošna vojna zaradi trgovine s heroinom. Tommaso Buscetta, viden pripadnik mafije, se pred vihro umakne v Brazilijo in od daleč opazuje, kako njegovi sinovi in bratje izgubljajo življenja v Palermu. On je morda naslednji. Ko ga brazilska policija aretira in izroči italijanskim oblastem, Buscetta sprejme odločitev, ki bo spremenila vse. Odloči se, da bo osebno spregovoril s sodnikom Giovannijem Falconejem, stopil na stran zakona in s tem prelomil večno zavezo, ki jo je sprejel ob vstopu v Cosa Nostro.

Fotograf (r. Ritesh Batra)

Rafi trdo dela, da bi kot fotograf shajal v Mumbaju. Skupaj z drugimi neporočenimi moškimi stanuje v skromnem stanovanju, medtem ko zaslužek pošilja domov, da bi odplačal očetove dolgove. Kljub temu še naprej sanja o boljšem življenju. Nekega dne pred slovitim slavolokom Indijska vrata slika Miloni, uspešno študentko tik pred vpisom na univerzo, in od tega trenutka razmišlja samo še o njej. Ko v mesto prispe Rafijeva babica, da bi vnuku uredila poroko, se Miloni izdaja za njegovo dekle. Fant in dekle se vse pogosteje srečujeta in Rafi začne Miloni kazati povsem drugačen obraz njunega mesta – kakršnega zaradi zaščitniškega družinskega okolja doslej ni poznala.

Fotograf (r. Ritesh Batra)

Rafi trdo dela, da bi kot fotograf shajal v Mumbaju. Skupaj z drugimi neporočenimi moškimi stanuje v skromnem stanovanju, medtem ko zaslužek pošilja domov, da bi odplačal očetove dolgove. Kljub temu še naprej sanja o boljšem življenju. Nekega dne pred slovitim slavolokom Indijska vrata slika Miloni, uspešno študentko tik pred vpisom na univerzo, in od tega trenutka razmišlja samo še o njej. Ko v mesto prispe Rafijeva babica, da bi vnuku uredila poroko, se Miloni izdaja za njegovo dekle. Fant in dekle se vse pogosteje srečujeta in Rafi začne Miloni kazati povsem drugačen obraz njunega mesta – kakršnega zaradi zaščitniškega družinskega okolja doslej ni poznala.

Bog obstaja, ime ji je Petrunija (r. Teona Strugar Mitevska)

Petrunijino življenje ni rožnato. Obilnejša postava, »neuporabna« diploma iz zgodovine in oblastna mama so prvi trije razlogi, da se v Štipu ne počuti najbolje. Ko nekega dne na poti domov spontano ujame križ, ki ga pravoslavni duhovnik ob cerkvenem prazniku po starem običaju simbolično vrže v ledeno mrzlo reko, pa čez noč postane osovražena. Ženska namreč sploh ne bi smela sodelovati pri tem obrednem tekmovanju, Petrunija pa pridobljenega lesenega simbola, ki naj bi lastniku prinesel srečo in blagoslov, noče kar tako izpustiti iz rok. Njeno dejanje sproži resen pravno-formalni cerkveni spor, ki pritegne medijsko pozornost in razplamti strasti množic. Bo Petrunija iz te trpko satirične bitke izšla kot poraženka ali kot zmagovalka?

Bog obstaja, ime ji je Petrunija (r. Teona Strugar Mitevska)

Petrunijino življenje ni rožnato. Obilnejša postava, »neuporabna« diploma iz zgodovine in oblastna mama so prvi trije razlogi, da se v Štipu ne počuti najbolje. Ko nekega dne na poti domov spontano ujame križ, ki ga pravoslavni duhovnik ob cerkvenem prazniku po starem običaju simbolično vrže v ledeno mrzlo reko, pa čez noč postane osovražena. Ženska namreč sploh ne bi smela sodelovati pri tem obrednem tekmovanju, Petrunija pa pridobljenega lesenega simbola, ki naj bi lastniku prinesel srečo in blagoslov, noče kar tako izpustiti iz rok. Njeno dejanje sproži resen pravno-formalni cerkveni spor, ki pritegne medijsko pozornost in razplamti strasti množic. Bo Petrunija iz te trpko satirične bitke izšla kot poraženka ali kot zmagovalka?

Žvižgači (r. Corneliu Porumboiu)

Cristi je romunski policist, ki opravlja tudi delo mafijskega žvižgača, s čimer hkrati deluje na obeh straneh zakona. Zdaj se odpravlja na Kanarski otok La Gomera, da bi se tam naučil starodavnega žvižgajočega jezika. V Romuniji nad njim namreč izvajajo policijski nadzor, s to kodirano govorico pa se bo lahko še naprej sporazumeval s kriminalci. Na poti spozna čudovito Gildo, s katero se odpravi na lov z visokim vložkom, poln obratov, zavajanj in prevar. Njegov cilj je spraviti iz zapora možakarja po imenu Zsolt, saj samo on ve, kje se skriva trideset milijonov evrov.

Žvižgači (r. Corneliu Porumboiu)

Cristi je romunski policist, ki opravlja tudi delo mafijskega žvižgača, s čimer hkrati deluje na obeh straneh zakona. Zdaj se odpravlja na Kanarski otok La Gomera, da bi se tam naučil starodavnega žvižgajočega jezika. V Romuniji nad njim namreč izvajajo policijski nadzor, s to kodirano govorico pa se bo lahko še naprej sporazumeval s kriminalci. Na poti spozna čudovito Gildo, s katero se odpravi na lov z visokim vložkom, poln obratov, zavajanj in prevar. Njegov cilj je spraviti iz zapora možakarja po imenu Zsolt, saj samo on ve, kje se skriva trideset milijonov evrov.

Zombi otrok (r. Bertrand Bonello)

Haiti leta 1962. Clairvicus Narcisse se zgrudi na ulici in umre, a ga odkopljejo iz groba in ga obudijo nazaj k življenju. V tej novi reinkarnaciji mora, priklenjen z drugimi živimi mrtveci, delati na polju. Vzporedno s tem v današnjem svetu spremljamo Mélisso, mlado dekle, ki si prizadeva za vključitev v elitno šolo, ustanovljeno že Napoleonovem času. Je edina temnopolta študentka v kampusu, zato se je večina študentov izogiba. Izjema je Fanny, s katero si delita strast do romanov Stephena Kinga. V iskanju svoje identitete Mélissa izpove Fanny staro družinsko skrivnost, a si ob tem niti približno ne predstavlja, da bo njeno prijateljico to pripravilo do nepojmljivega dejanja.

Zombi otrok (r. Bertrand Bonello)

Haiti leta 1962. Clairvicus Narcisse se zgrudi na ulici in umre, a ga odkopljejo iz groba in ga obudijo nazaj k življenju. V tej novi reinkarnaciji mora, priklenjen z drugimi živimi mrtveci, delati na polju. Vzporedno s tem v današnjem svetu spremljamo Mélisso, mlado dekle, ki si prizadeva za vključitev v elitno šolo, ustanovljeno že Napoleonovem času. Je edina temnopolta študentka v kampusu, zato se je večina študentov izogiba. Izjema je Fanny, s katero si delita strast do romanov Stephena Kinga. V iskanju svoje identitete Mélissa izpove Fanny staro družinsko skrivnost, a si ob tem niti približno ne predstavlja, da bo njeno prijateljico to pripravilo do nepojmljivega dejanja.

Zajec Jojo (r. Taika Waititi)

Nemčija proti koncu druge svetovne vojne. Jojo je prijazen desetletni fant, ki se vključi v hitlerjanski mladinski tabor. A pri njegovi trdni nameri, da postane vzoren nacist, ga ovirajo naslednja dejstva: njegova sestra je mrtva, oče je na fronti, sam pa preprosto nima želodca za kruta dejanja. Jojev edini sogovornik in zaupnik je njegov namišljeni prijatelj Adolf, prijazna, energična in nadvse zgovorna različica firerja. Ko Joja zaradi incidenta z bombo izključijo iz tabora in je prisiljen več časa preživeti doma, zgrožen ugotovi, da njegova mama skriva judovsko najstnico Elso. Ob zavedanju, da bi to razkritje ogrozilo mamino življenje, se z Elso spoprijatelji, pri tem pa spozna, da morda ni razloga za naučeno sovraži do ljudi.

Zajec Jojo (r. Taika Waititi)

Nemčija proti koncu druge svetovne vojne. Jojo je prijazen desetletni fant, ki se vključi v hitlerjanski mladinski tabor. A pri njegovi trdni nameri, da postane vzoren nacist, ga ovirajo naslednja dejstva: njegova sestra je mrtva, oče je na fronti, sam pa preprosto nima želodca za kruta dejanja. Jojev edini sogovornik in zaupnik je njegov namišljeni prijatelj Adolf, prijazna, energična in nadvse zgovorna različica firerja. Ko Joja zaradi incidenta z bombo izključijo iz tabora in je prisiljen več časa preživeti doma, zgrožen ugotovi, da njegova mama skriva judovsko najstnico Elso. Ob zavedanju, da bi to razkritje ogrozilo mamino življenje, se z Elso spoprijatelji, pri tem pa spozna, da morda ni razloga za naučeno sovraži do ljudi.

Vitalina Varela (r. Pedro Costa)

Igralka Vitalina Varela prispe v Lizbono, da bi se poslovila od svojega moža, ki je pred petindvajsetimi leti v želji po boljšem življenju zapustil Zelenortske otoke. Žal prepozno, saj je bil pokopan tri dni pred njenim prihodom. To spoznanje jo navda z bolečino in obupom, ki grozita z zlomom njenega telesa. A Vitalina ne kloni. Kljub občutkom, ki jo prežemajo, zbira sledove življenja človeka, ki ga skorajda ni več poznala, in se spominja njunih skupnih projektov, ki se nikoli ne bodo uresničili.

Vitalina Varela (r. Pedro Costa)

Igralka Vitalina Varela prispe v Lizbono, da bi se poslovila od svojega moža, ki je pred petindvajsetimi leti v želji po boljšem življenju zapustil Zelenortske otoke. Žal prepozno, saj je bil pokopan tri dni pred njenim prihodom. To spoznanje jo navda z bolečino in obupom, ki grozita z zlomom njenega telesa. A Vitalina ne kloni. Kljub občutkom, ki jo prežemajo, zbira sledove življenja človeka, ki ga skorajda ni več poznala, in se spominja njunih skupnih projektov, ki se nikoli ne bodo uresničili.

Tovarna (r. Jurij Bikov)

V zakotnem ruskem mestecu stoji razpadajoča tovarna, ki je pred privatizacijo dajala kruh večini mestnega življa. Novi lastnik, lokalni oligarh Konstantin Kalugin, ki ima še iz časov KGB dobre zveze z vlado in obveščevalnimi službami, že mesece zadržuje izplačilo plač. Ko nazadnje razglasi bankrot, se skupina delavcev pod vodstvom molčečega vojnega veterana z nadimkom Sivolasi odloči vzeti stvari v svoje roke: Kalugina ugrabijo, ga zaklenejo v tovarno in zanj zahtevajo odškodnino. Kmalu jih obkolijo tako Kaluginovi telesni stražarji kot tudi četa policijskih specialcev. Zdaj lahko vsak napačni korak prevratnikov sproži pogubno verižno reakcijo zmede in nasilja.

Tovarna (r. Jurij Bikov)

V zakotnem ruskem mestecu stoji razpadajoča tovarna, ki je pred privatizacijo dajala kruh večini mestnega življa. Novi lastnik, lokalni oligarh Konstantin Kalugin, ki ima še iz časov KGB dobre zveze z vlado in obveščevalnimi službami, že mesece zadržuje izplačilo plač. Ko nazadnje razglasi bankrot, se skupina delavcev pod vodstvom molčečega vojnega veterana z nadimkom Sivolasi odloči vzeti stvari v svoje roke: Kalugina ugrabijo, ga zaklenejo v tovarno in zanj zahtevajo odškodnino. Kmalu jih obkolijo tako Kaluginovi telesni stražarji kot tudi četa policijskih specialcev. Zdaj lahko vsak napačni korak prevratnikov sproži pogubno verižno reakcijo zmede in nasilja.

Tommaso (r. Abel Ferrara)

Tommaso se je kot uspešen filmski režiser v ZDA rešil odvisnosti od mamil in se preselil v Rim, kjer živi z ženo Nikki in hčerko Deedee. Režiser se zdaj uči italijansko, počasi sestavlja nov filmski scenarij, večinoma pa obiskuje mestne kavarne in skupinske terapije za odvisnike. Prizadeva si postati boljši človek, čeprav je njegova dobra plat zelo krhka in venomer na robu zloma. Postopoma se v njegovem zakonu začnejo pojavljati razpoke, še posebej ker mu venomer zmanjkuje časa za delo. Njegovo nekdanje življenje mamilarskega odvisnika je morda res za njim, a vprašanje, ali je družinsko življenje res tisto, kar je iskal, še čaka na odgovor.

Tommaso (r. Abel Ferrara)

Tommaso se je kot uspešen filmski režiser v ZDA rešil odvisnosti od mamil in se preselil v Rim, kjer živi z ženo Nikki in hčerko Deedee. Režiser se zdaj uči italijansko, počasi sestavlja nov filmski scenarij, večinoma pa obiskuje mestne kavarne in skupinske terapije za odvisnike. Prizadeva si postati boljši človek, čeprav je njegova dobra plat zelo krhka in venomer na robu zloma. Postopoma se v njegovem zakonu začnejo pojavljati razpoke, še posebej ker mu venomer zmanjkuje časa za delo. Njegovo nekdanje življenje mamilarskega odvisnika je morda res za njim, a vprašanje, ali je družinsko življenje res tisto, kar je iskal, še čaka na odgovor.

To morajo biti nebesa (r. Elia Suleiman)

Elia Suleiman zapusti Palestino, da bi našel novo domovino, a v tujini kmalu odkrije, da mu Palestina ves čas diha za ovratnik. Obljuba novega življenja se spreobrne v komedijo napak. Ne glede na to, da ga pot nese vse od Pariza do New Yorka, ga nekaj venomer spomni na dom. Pripoved, v kateri režiser igra samega sebe, ne da bi izrekel kakšno besedo, je sestavljena iz vsakodnevnih dogodkov in naključnih srečanj. Z opazovanjem sveta režiser raziskuje vprašanja identitete, doma in pripadnosti, da bi mu vendarle uspelo najti miren košček sveta samo zase.

To morajo biti nebesa (r. Elia Suleiman)

Elia Suleiman zapusti Palestino, da bi našel novo domovino, a v tujini kmalu odkrije, da mu Palestina ves čas diha za ovratnik. Obljuba novega življenja se spreobrne v komedijo napak. Ne glede na to, da ga pot nese vse od Pariza do New Yorka, ga nekaj venomer spomni na dom. Pripoved, v kateri režiser igra samega sebe, ne da bi izrekel kakšno besedo, je sestavljena iz vsakodnevnih dogodkov in naključnih srečanj. Z opazovanjem sveta režiser raziskuje vprašanja identitete, doma in pripadnosti, da bi mu vendarle uspelo najti miren košček sveta samo zase.

Svoboda (r. Albert Serra)

Leto 1774, obdobje pred francosko revolucijo, nekje med Potsdamom in Berlinom. Madame de Dumeval, grof de Tesis in grof de Wand so libertinci, izključeni s puritanskega dvora Ludvika XVI., ki zdaj iščejo podporo pri legendarnem vojvodi Walchenskem, nemškem zapeljivcu in svobodomislecu, osamljenem v deželi, kjer vladata hinavščina in sprevržene vrline. Njihova misija je širjenje libertinstva, filozofije razsvetljenstva, ki temelji na zavračanju moralne avtoritete in vsakršnih omejitev. Še bolj kot to pa si prizadevajo, da bi našli varno zavetje, kjer se bodo lahko predajali svojim pregrešnim igram, v katerih ne veljajo nobeni drugi zakoni kot zgolj tisti, ki jih postavljajo posameznikove najgloblje želje.

Svoboda (r. Albert Serra)

Leto 1774, obdobje pred francosko revolucijo, nekje med Potsdamom in Berlinom. Madame de Dumeval, grof de Tesis in grof de Wand so libertinci, izključeni s puritanskega dvora Ludvika XVI., ki zdaj iščejo podporo pri legendarnem vojvodi Walchenskem, nemškem zapeljivcu in svobodomislecu, osamljenem v deželi, kjer vladata hinavščina in sprevržene vrline. Njihova misija je širjenje libertinstva, filozofije razsvetljenstva, ki temelji na zavračanju moralne avtoritete in vsakršnih omejitev. Še bolj kot to pa si prizadevajo, da bi našli varno zavetje, kjer se bodo lahko predajali svojim pregrešnim igram, v katerih ne veljajo nobeni drugi zakoni kot zgolj tisti, ki jih postavljajo posameznikove najgloblje želje.

Svetilnik (r. Robert Eggers)

Nova Anglija, okoli leta 1890. Moška prispeta na oddaljen, meglen otok, kjer štiri tedne oskrbujeta tamkajšnji svetilnik, edino stavbo na otoku. Thomas Wake je stari maček svojega posla, Ephraim Winslow pa mlajši vajenec, ki se prvič srečuje s tovrstnim delom. Opravljati mora vsa težja dela, zaradi česar postaja vse bolj razdražen – še posebej ker mora ob vsakem obroku poslušati dolgovezne pridige svojega šefa. Ko osamljenost in popivanje počasi terjata svoj davek, začne Ephraim svoje frustracije znašati na nadležnega galeba, obenem pa se mu začne prikazovati skrivnostna morska deklica, ki ga vabi v morje.

Svetilnik (r. Robert Eggers)

Nova Anglija, okoli leta 1890. Moška prispeta na oddaljen, meglen otok, kjer štiri tedne oskrbujeta tamkajšnji svetilnik, edino stavbo na otoku. Thomas Wake je stari maček svojega posla, Ephraim Winslow pa mlajši vajenec, ki se prvič srečuje s tovrstnim delom. Opravljati mora vsa težja dela, zaradi česar postaja vse bolj razdražen – še posebej ker mora ob vsakem obroku poslušati dolgovezne pridige svojega šefa. Ko osamljenost in popivanje počasi terjata svoj davek, začne Ephraim svoje frustracije znašati na nadležnega galeba, obenem pa se mu začne prikazovati skrivnostna morska deklica, ki ga vabi v morje.

Spominek (r. Joanna Hogg)

Anglija na začetku osemdesetih. Filmska študentka Julie želi s pomočjo kamere bolje razumeti svet okrog sebe. Z njo želi razbiti milni mehurček, v katerem živi kot pripadnica privilegiranega družbenega razreda. Čeprav zase meni, da je povsem povprečna, podobe, ujete v objektiv kamere, pričajo o njenem izjemnem daru opazovanja. V ta njen svet nepričakovano stopi Anthony, moški srednjih let, ki v njej vzbudi romantična pričakovanja, a se pozneje izkaže, da ni vreden njenega zaupanja. Julie namreč razkrije njegovo skrbno varovano skrivnost, ki sproži niz dramatičnih dogodkov …

Spominek (r. Joanna Hogg)

Anglija na začetku osemdesetih. Filmska študentka Julie želi s pomočjo kamere bolje razumeti svet okrog sebe. Z njo želi razbiti milni mehurček, v katerem živi kot pripadnica privilegiranega družbenega razreda. Čeprav zase meni, da je povsem povprečna, podobe, ujete v objektiv kamere, pričajo o njenem izjemnem daru opazovanja. V ta njen svet nepričakovano stopi Anthony, moški srednjih let, ki v njej vzbudi romantična pričakovanja, a se pozneje izkaže, da ni vreden njenega zaupanja. Julie namreč razkrije njegovo skrbno varovano skrivnost, ki sproži niz dramatičnih dogodkov …

Skrito življenje (r. Terrence Malic)

Franz Jägerstätter je mlad moški, ki z ženo in tremi hčerami živi v majhni nemški vasici St. Radegund. Ko izbruhne druga svetovna vojna, Franza vpokličejo v vojsko. Potem ko je zdoma že več mesecev, družino postane strah, da bi lahko tudi njega poslali v boj. Nacistične oblasti od Franza zahtevajo, da zapriseže zvestobo Adolfu Hitlerju in tretjemu rajhu. Sovaščani ga prepričujejo, naj se tej zahtevi ne upira, a Jägerstätter se zateče k ugovoru vesti in zavrne odhod na fronto, pa čeprav se zaveda, da ga bo to privedlo v zapor ali celo v smrt. Mladenič najde moč za soočenje z dolgim sodnim procesom v ljubezni do svoje družine in upa predvsem na to, da bi se vojna morija čim prej končala.

Skrito življenje (r. Terrence Malic)

Franz Jägerstätter je mlad moški, ki z ženo in tremi hčerami živi v majhni nemški vasici St. Radegund. Ko izbruhne druga svetovna vojna, Franza vpokličejo v vojsko. Potem ko je zdoma že več mesecev, družino postane strah, da bi lahko tudi njega poslali v boj. Nacistične oblasti od Franza zahtevajo, da zapriseže zvestobo Adolfu Hitlerju in tretjemu rajhu. Sovaščani ga prepričujejo, naj se tej zahtevi ne upira, a Jägerstätter se zateče k ugovoru vesti in zavrne odhod na fronto, pa čeprav se zaveda, da ga bo to privedlo v zapor ali celo v smrt. Mladenič najde moč za soočenje z dolgim sodnim procesom v ljubezni do svoje družine in upa predvsem na to, da bi se vojna morija čim prej končala.

Marianne & Leonard: Ljubezenske pesmi (r. Nick Broomfield)

Ljubezen med kanadskim glasbenikom in lepo Norvežanko se je začela v šestdesetih letih na grškem otoku Hidra, kjer sta se spoznala med bivanjem v boemski skupnosti umetnikov, pisateljev in glasbenikov. Dokumentarni film sledi njunemu razmerju vse od zgodnjih dni v obdobju svobodne ljubezni in odprtega zakona, pa do let, ko je Cohen zaslovel po vsem svetu. Režiser Nick Broomfield, ki je leta 1968 kot dvajsetletnik tudi sam bival s protagonistoma na Hidri, nam prikaže moč navdiha, ki jo je premogla Marianne, obenem pa opiše tragedijo, ki je bdela nad njunim razmerjem.

Marianne & Leonard: Ljubezenske pesmi (r. Nick Broomfield)

Ljubezen med kanadskim glasbenikom in lepo Norvežanko se je začela v šestdesetih letih na grškem otoku Hidra, kjer sta se spoznala med bivanjem v boemski skupnosti umetnikov, pisateljev in glasbenikov. Dokumentarni film sledi njunemu razmerju vse od zgodnjih dni v obdobju svobodne ljubezni in odprtega zakona, pa do let, ko je Cohen zaslovel po vsem svetu. Režiser Nick Broomfield, ki je leta 1968 kot dvajsetletnik tudi sam bival s protagonistoma na Hidri, nam prikaže moč navdiha, ki jo je premogla Marianne, obenem pa opiše tragedijo, ki je bdela nad njunim razmerjem.

Luč mojega življenja (r. Casey Affleck)

Oče in njegova hči Rag potujeta po obrobju nekdanje civilizacije deset let po tem, ko je smrtonosna epidemija z obličja zemlje izbrisala skoraj vso žensko populacijo in ogrozila obstoj človeštva. Ko ju sredi gozda ogrozijo trije ostareli moški, je intimne idile konec. Jasno je namreč, da napadalci v Rag vidijo zgolj orodje za nadaljnji razplod človeštva. Na točki, ko izginja še zadnji košček človečnosti, je oče postavljen pred težko preizkušnjo: kako obvarovati svojega otroka?

Luč mojega življenja (r. Casey Affleck)

Oče in njegova hči Rag potujeta po obrobju nekdanje civilizacije deset let po tem, ko je smrtonosna epidemija z obličja zemlje izbrisala skoraj vso žensko populacijo in ogrozila obstoj človeštva. Ko ju sredi gozda ogrozijo trije ostareli moški, je intimne idile konec. Jasno je namreč, da napadalci v Rag vidijo zgolj orodje za nadaljnji razplod človeštva. Na točki, ko izginja še zadnji košček človečnosti, je oče postavljen pred težko preizkušnjo: kako obvarovati svojega otroka?

Lillian (r. Andreas Horvath)

Lillian je dekle, ki v ZDA biva z začasnim vizumom. Ko se ji dovolilnica za bivanje izteče, se poskuša zaposliti v pornografski industriji, vendar jo zaradi neurejene dokumentacije tudi tam zavrnejo. Ko ji svetujejo, naj se vrne domov v Rusijo, začne Lillian preprosto hoditi. Med svojo potjo po ZDA hodi po zapuščenih mestecih in natrpanih cestah. Preživlja se z iskanjem zavržene hrane, krajo v trgovinah in z vdiranjem v zapuščene hiše. Med njeno potjo do ledene Aljaske skozi Lillianine oči ugledamo neolepšan portret ameriškega podeželja, obenem pa spremljamo kroniko njenega osebnega izginotja.

Lillian (r. Andreas Horvath)

Lillian je dekle, ki v ZDA biva z začasnim vizumom. Ko se ji dovolilnica za bivanje izteče, se poskuša zaposliti v pornografski industriji, vendar jo zaradi neurejene dokumentacije tudi tam zavrnejo. Ko ji svetujejo, naj se vrne domov v Rusijo, začne Lillian preprosto hoditi. Med svojo potjo po ZDA hodi po zapuščenih mestecih in natrpanih cestah. Preživlja se z iskanjem zavržene hrane, krajo v trgovinah in z vdiranjem v zapuščene hiše. Med njeno potjo do ledene Aljaske skozi Lillianine oči ugledamo neolepšan portret ameriškega podeželja, obenem pa spremljamo kroniko njenega osebnega izginotja.

Leto svobode (r. Ulrich Köhler, Henner Winckler)

Urs je zelo zaposlen in ne najbolj srečen, saj mora vzgajati najstnico, skrbeti za brata alkoholika in pomagati v bližnjem zavetišču za begunce. V želji, da bi hčerka imela lepše življenje, kot ga ima sam v zakotni provinci, ji predlaga, naj si pred študijem vzame leto časa in se kot prostovoljka odpravi v Južno Ameriko. A Jette ni navdušena nad očetovim načrtom, saj bi morala zapustiti svojega fanta Maria. Tik pred odhodom si premisli in se namesto na letalo za Kostariko skrivaj zateče v prikolico Marijevih staršev na obrobju vasi. Urs kmalu spozna, da svojim bližnjim ne more narekovati življenja. Kot jih tudi ne more prisiliti, da bi bili srečni.

Leto svobode (r. Ulrich Köhler, Henner Winckler)

Urs je zelo zaposlen in ne najbolj srečen, saj mora vzgajati najstnico, skrbeti za brata alkoholika in pomagati v bližnjem zavetišču za begunce. V želji, da bi hčerka imela lepše življenje, kot ga ima sam v zakotni provinci, ji predlaga, naj si pred študijem vzame leto časa in se kot prostovoljka odpravi v Južno Ameriko. A Jette ni navdušena nad očetovim načrtom, saj bi morala zapustiti svojega fanta Maria. Tik pred odhodom si premisli in se namesto na letalo za Kostariko skrivaj zateče v prikolico Marijevih staršev na obrobju vasi. Urs kmalu spozna, da svojim bližnjim ne more narekovati življenja. Kot jih tudi ne more prisiliti, da bi bili srečni.

Gospodov glas (r. György Pálfi)

Peter, moški v poznih tridesetih, nekega dne med gledanjem dokumentarnega filma o skrivnostni nesreči v ZDA na televizijskem zaslonu prepozna svojega očeta, znanstvenika, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pobegnil s komunističnega Madžarskega. Peter odpotuje v ZDA, kjer se po dolgem času znova snide z očetom, zdaj uglednim znanstvenikom in predavateljem na eni ameriških univerz. Kmalu spozna, da bodo očetova znanstvena odkritja izpred njegovega nenadnega izginotja za vedno vtkana v njuno življenje.

Gospodov glas (r. György Pálfi)

Peter, moški v poznih tridesetih, nekega dne med gledanjem dokumentarnega filma o skrivnostni nesreči v ZDA na televizijskem zaslonu prepozna svojega očeta, znanstvenika, ki je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pobegnil s komunističnega Madžarskega. Peter odpotuje v ZDA, kjer se po dolgem času znova snide z očetom, zdaj uglednim znanstvenikom in predavateljem na eni ameriških univerz. Kmalu spozna, da bodo očetova znanstvena odkritja izpred njegovega nenadnega izginotja za vedno vtkana v njuno življenje.

Ema (r. Pablo Larraín)

Plesalka Ema in njen fant Gaston sta gonilni sili eksperimentalne plesne skupine. Njuno življenje se obrne na glavo, ko se njun posvojeni sin Polo vplete v nasilen incident. Ko se Ema in Gaston odločita, da se bosta otroku odrekla, začne njuno razmerje postopoma razpadati. Ema s tem zapleše v novo življenje ter stopi na pot osvoboditve in samoodkrivanja. Njena zgodba nas popelje v svet reggaetona, energične urbane glasbe Latinske Amerike, in nam s plesom predstavi neukrotljivo umetniško dušo, odločeno postaviti se po robu družbenim pritiskom in zahtevam po konformnosti.

Ema (r. Pablo Larraín)

Plesalka Ema in njen fant Gaston sta gonilni sili eksperimentalne plesne skupine. Njuno življenje se obrne na glavo, ko se njun posvojeni sin Polo vplete v nasilen incident. Ko se Ema in Gaston odločita, da se bosta otroku odrekla, začne njuno razmerje postopoma razpadati. Ema s tem zapleše v novo življenje ter stopi na pot osvoboditve in samoodkrivanja. Njena zgodba nas popelje v svet reggaetona, energične urbane glasbe Latinske Amerike, in nam s plesom predstavi neukrotljivo umetniško dušo, odločeno postaviti se po robu družbenim pritiskom in zahtevam po konformnosti.

Družinska romanca d.o.o. (r. Werner Herzog)

V Tokiu cvetijo češnje, zato se številni odpravijo na sprehod v park Jojogi. Med njimi je tudi nesrečna najstnica, ki se je povsem odtujila od svojega očeta. Tukaj na prizorišče stopi Juiči Išii. Komunikativen možakar v tridesetih letih poskuša različno doseči, da bi se mu sramežljivo dekle odprlo in spregovorilo o svojih težavah. Juiči bo namreč vsaj za danes prevzel vlogo njenega odtujenega očeta. Dobrodošli v svetu, v katerem so družina, prijatelji in romance le posel. Vse je na voljo za najem, pa naj gre za občutek zmage na loteriji, nadomestno osebo, ki bo deležna kazni na delovnem mestu, ali pa za toplino družinskih in prijateljskih vezi.

Družinska romanca d.o.o. (r. Werner Herzog)

V Tokiu cvetijo češnje, zato se številni odpravijo na sprehod v park Jojogi. Med njimi je tudi nesrečna najstnica, ki se je povsem odtujila od svojega očeta. Tukaj na prizorišče stopi Juiči Išii. Komunikativen možakar v tridesetih letih poskuša različno doseči, da bi se mu sramežljivo dekle odprlo in spregovorilo o svojih težavah. Juiči bo namreč vsaj za danes prevzel vlogo njenega odtujenega očeta. Dobrodošli v svetu, v katerem so družina, prijatelji in romance le posel. Vse je na voljo za najem, pa naj gre za občutek zmage na loteriji, nadomestno osebo, ki bo deležna kazni na delovnem mestu, ali pa za toplino družinskih in prijateljskih vezi.

Bacurau (r. Kleber Mendonça Filho, Juliano Dornelles)

Prebivalci vasice Bacurau živijo v majhni, tesno povezani skupnosti, daleč od mest in preostale civilizacije. Čeprav jih lokalni politiki obsipajo z obljubami, vaščani dvomijo, da se bo življenje kdaj obrnilo na bolje. Po smrti Carmelite, vaške matriarhinje, ki je doživela 94 let, se v vasi začnejo vrstiti nenavadni dogodki. Zaselek izgine z vseh zemljevidov in satelitskih fotografij, telefonske povezave so prekinjene, vas začnejo obiskovati skrivnostni motoristi in za povrh se na sosednji kmetiji zgodi krvavi masaker. Skupina močno oboroženih tujcev s karizmatičnim voditeljem se pripravlja na sistematično uničenje vasi. A njeni prebivalci se ne vdajo brez boja.

Bacurau (r. Kleber Mendonça Filho, Juliano Dornelles)

Prebivalci vasice Bacurau živijo v majhni, tesno povezani skupnosti, daleč od mest in preostale civilizacije. Čeprav jih lokalni politiki obsipajo z obljubami, vaščani dvomijo, da se bo življenje kdaj obrnilo na bolje. Po smrti Carmelite, vaške matriarhinje, ki je doživela 94 let, se v vasi začnejo vrstiti nenavadni dogodki. Zaselek izgine z vseh zemljevidov in satelitskih fotografij, telefonske povezave so prekinjene, vas začnejo obiskovati skrivnostni motoristi in za povrh se na sosednji kmetiji zgodi krvavi masaker. Skupina močno oboroženih tujcev s karizmatičnim voditeljem se pripravlja na sistematično uničenje vasi. A njeni prebivalci se ne vdajo brez boja.

Zbogom, sin moj (r. Wang Xiaoshuai)

Nedolžna otroška igra ob vodnem zajetju se konča tragično in nad nekoč srečno družino leže senca trpke bolečine. V želji, da bi pozabila tragedijo, se Yaoyun in Liyun preselita v mesto in posvojita malega fantka, ki pa ne more povsem zapolniti nastale praznine. Ko se fant v najstniških letih uporniško odloči oditi od doma, se skleneta ostarela zakonca vrniti v rodni kraj, ki po toliko letih kaže povsem drugačen obraz. Njuna vrnitev sproži val spominov, vse od proletarske zanesenosti in mladostnih političnih idealov, zaradi katerih sta se bila pripravljena – ali prisiljena? – odreči se še nespočetim otrokom, prek obljub cvetočega kapitalizma do pomirjujoče sprave s preteklostjo, temelječe na odpuščanju in brezpogojni ljubezni.

Zbogom, sin moj (r. Wang Xiaoshuai)

Nedolžna otroška igra ob vodnem zajetju se konča tragično in nad nekoč srečno družino leže senca trpke bolečine. V želji, da bi pozabila tragedijo, se Yaoyun in Liyun preselita v mesto in posvojita malega fantka, ki pa ne more povsem zapolniti nastale praznine. Ko se fant v najstniških letih uporniško odloči oditi od doma, se skleneta ostarela zakonca vrniti v rodni kraj, ki po toliko letih kaže povsem drugačen obraz. Njuna vrnitev sproži val spominov, vse od proletarske zanesenosti in mladostnih političnih idealov, zaradi katerih sta se bila pripravljena – ali prisiljena? – odreči se še nespočetim otrokom, prek obljub cvetočega kapitalizma do pomirjujoče sprave s preteklostjo, temelječe na odpuščanju in brezpogojni ljubezni.

Wilcox (r. Denis Côté)

Wilcox je moški, ki z velikim nahrbtnikom potuje po osamelih cestah in brezimnih poljih. Prenočišče poišče v zapuščenih hišah, hrano pa ukrade v trgovini ali pa se zanaša na dobroto tujcev. Ker nikoli ne spregovori, o njem ne vemo nič več od tistega, kar se dogaja pred našimi očmi. Naj ga imamo za nomada, dezerterja, delinkventa ali survivalista, Wilcox potuje po prostrani pokrajini v iskanju nečesa, kar bi najpreprosteje opisali s pojmom svoboda.

Wilcox (r. Denis Côté)

Wilcox je moški, ki z velikim nahrbtnikom potuje po osamelih cestah in brezimnih poljih. Prenočišče poišče v zapuščenih hišah, hrano pa ukrade v trgovini ali pa se zanaša na dobroto tujcev. Ker nikoli ne spregovori, o njem ne vemo nič več od tistega, kar se dogaja pred našimi očmi. Naj ga imamo za nomada, dezerterja, delinkventa ali survivalista, Wilcox potuje po prostrani pokrajini v iskanju nečesa, kar bi najpreprosteje opisali s pojmom svoboda.

Vsak dan je dober dan (r. Tatsushi Ohmori)

Noriko je tik pred koncem študija in brez posebnih načrtov za prihodnost, ko ji mati predlaga, da bi študirala čajni ritual. Ko se nad idejo navduši tudi njena sestrična, je odločitev jasna. V skrivnost starodavnega obreda ju uvede nenavadna gospa Takeda, ki živi v soseščini. Leta minevajo in Noriko se tiho spopada z življenjem, tako s smehom kot s solzami. Služba za službo, izguba fanta in smrt očeta je le nekaj prelomnic, ob katerih ugotovi, da je edina stalnica v njenem življenju ta spoštljivi ritual, kjer lahko v natančno odmerjenih gestah in ritmu vedno okusi brezmejni občutek svobode.

Vsak dan je dober dan (r. Tatsushi Ohmori)

Noriko je tik pred koncem študija in brez posebnih načrtov za prihodnost, ko ji mati predlaga, da bi študirala čajni ritual. Ko se nad idejo navduši tudi njena sestrična, je odločitev jasna. V skrivnost starodavnega obreda ju uvede nenavadna gospa Takeda, ki živi v soseščini. Leta minevajo in Noriko se tiho spopada z življenjem, tako s smehom kot s solzami. Služba za službo, izguba fanta in smrt očeta je le nekaj prelomnic, ob katerih ugotovi, da je edina stalnica v njenem življenju ta spoštljivi ritual, kjer lahko v natančno odmerjenih gestah in ritmu vedno okusi brezmejni občutek svobode.

Ritem udarcev (r. Brian Welsh)

Majhen kraj na Škotskem leta 1994. Johnno in Spanner sta najboljša prijatelja na pragu odraslosti, ki ju življenje kmalu odnese po različnih poteh. Pred njima je še zadnje skupno poletje in to je divje kot še nobeno doslej. Po Veliki Britaniji se nezadržno širi virus elektronske plesne glasbe, ki popolnoma obsede tudi fanta. Na svojo zadnjo skupno noč se željna novih dogodivščin odpravita na ilegalni rejv. To je spust v mamljivi svet anarhije in svobode, ki pa ga policija nikakor ne misli gledati od daleč.

Ritem udarcev (r. Brian Welsh)

Majhen kraj na Škotskem leta 1994. Johnno in Spanner sta najboljša prijatelja na pragu odraslosti, ki ju življenje kmalu odnese po različnih poteh. Pred njima je še zadnje skupno poletje in to je divje kot še nobeno doslej. Po Veliki Britaniji se nezadržno širi virus elektronske plesne glasbe, ki popolnoma obsede tudi fanta. Na svojo zadnjo skupno noč se željna novih dogodivščin odpravita na ilegalni rejv. To je spust v mamljivi svet anarhije in svobode, ki pa ga policija nikakor ne misli gledati od daleč.

Odpelji me na lepše (r. Ena Sendijarević)

Alma, ki je odraščala na Nizozemskem, se bliža polnoletnosti. Očeta, ki živi v Bosni, skorajda ne pozna, zato se ob novici o njegovi hudi bolezni odloči, da ga bo obiskala v tamkajšnji bolnišnici. To pomeni, da bo prvič obiskala tudi svojo domovino. Na potovanju v notranjost Bosne naj bi jo spremljal bratranec Emir, ki pa ne kaže pretiranega navdušenja. Na srečo je tu Denis, privlačen in nadvse ustrežljiv Emirjev prijatelj, ki v trenutku pritegne Almino pozornost. Skupaj se odpravijo na nepozabno vožnjo, polno nepredvidljivih prigod, ki ljubezen in prijateljstvo postavijo na preizkušnjo.

Odpelji me na lepše (r. Ena Sendijarević)

Alma, ki je odraščala na Nizozemskem, se bliža polnoletnosti. Očeta, ki živi v Bosni, skorajda ne pozna, zato se ob novici o njegovi hudi bolezni odloči, da ga bo obiskala v tamkajšnji bolnišnici. To pomeni, da bo prvič obiskala tudi svojo domovino. Na potovanju v notranjost Bosne naj bi jo spremljal bratranec Emir, ki pa ne kaže pretiranega navdušenja. Na srečo je tu Denis, privlačen in nadvse ustrežljiv Emirjev prijatelj, ki v trenutku pritegne Almino pozornost. Skupaj se odpravijo na nepozabno vožnjo, polno nepredvidljivih prigod, ki ljubezen in prijateljstvo postavijo na preizkušnjo.

O, čudovita noč (r. Xaver Böhm)

Juri je mladi glasbenik, ki se boji smrti. Prav zato ga črni krokar, ki ga spremlja na vsakem koraku, še posebej vznemiri. Neke noči spozna skrivnostnega neznanca z vzhodnoevropskim naglasom, ki trdi, da je Smrt. Skupaj začneta tavati po temačnih ulicah, labirintih gokart stez in mračnih beznicah, kjer se skrivajo uživalci opija. V enem izmed nočnih klubov Juri spozna privlačno Nino, ki se jima pridruži na tem nenavadnem popotovanju, na katerem se prepletajo svetloba neonskih luči, groteskne podobe ter filozofska vprašanja o ljubezni in smrti.

O, čudovita noč (r. Xaver Böhm)

Juri je mladi glasbenik, ki se boji smrti. Prav zato ga črni krokar, ki ga spremlja na vsakem koraku, še posebej vznemiri. Neke noči spozna skrivnostnega neznanca z vzhodnoevropskim naglasom, ki trdi, da je Smrt. Skupaj začneta tavati po temačnih ulicah, labirintih gokart stez in mračnih beznicah, kjer se skrivajo uživalci opija. V enem izmed nočnih klubov Juri spozna privlačno Nino, ki se jima pridruži na tem nenavadnem popotovanju, na katerem se prepletajo svetloba neonskih luči, groteskne podobe ter filozofska vprašanja o ljubezni in smrti.

Nerešeni primer Daga Hammarskjölda (r. Mads Brügger)

Leta 1961 je letalo generalnega sekretarja Združenih narodov Daga Hammarskjölda skrivnostno strmoglavilo. Ker je Hammarskjöld v nasprotju z željami evropskih rudarskih podjetij in drugih vplivnih organizacij zagovarjal neodvisnost Konga, se je pojavil utemeljen sum, da je šlo za atentat. Petdeset let po dogodku, ki še vedno ni dočakal sodnega epiloga, danski novinar in filmar razkriva zamolčane podrobnosti in preigrava različne scenarije zarot, da bi se približal resnici. Z zasebnim švedskim preiskovalcem se odpravita po zakritih sledeh, a z vsakim novim odkritjem, lažnim namigom, zamolčanim intervjujem in številnimi slepimi ulicami, v katere zaideta, postaja vse bolj jasno, da je bila v ozadju zarota nepredstavljivih razsežnosti …

Nerešeni primer Daga Hammarskjölda (r. Mads Brügger)

Leta 1961 je letalo generalnega sekretarja Združenih narodov Daga Hammarskjölda skrivnostno strmoglavilo. Ker je Hammarskjöld v nasprotju z željami evropskih rudarskih podjetij in drugih vplivnih organizacij zagovarjal neodvisnost Konga, se je pojavil utemeljen sum, da je šlo za atentat. Petdeset let po dogodku, ki še vedno ni dočakal sodnega epiloga, danski novinar in filmar razkriva zamolčane podrobnosti in preigrava različne scenarije zarot, da bi se približal resnici. Z zasebnim švedskim preiskovalcem se odpravita po zakritih sledeh, a z vsakim novim odkritjem, lažnim namigom, zamolčanim intervjujem in številnimi slepimi ulicami, v katere zaideta, postaja vse bolj jasno, da je bila v ozadju zarota nepredstavljivih razsežnosti …

Mlečni zobje (r. Shannon Murphy)

Milla je resno bolna najstnica, ki se noro zaljubi v nepomembnega dilerja Mosesa, kar njenim staršem predstavlja najhujšo nočno moro. Ko dekle v nepričakovani ljubezni najde novo voljo do življenja, se stvari zapletejo, saj dotedanja moralna pravila nenadoma zletijo skozi okno. Milla zdaj vsem okoli sebe razlaga, kako je treba živeti, kadar nimaš česa izgubiti. Nekaj, kar se je njeni družini sprva zdelo kot katastrofa, zdaj postane zgled, kako hvaležni moramo biti za vsak trenutek tega čudovitega kaosa, ki mu rečemo življenje.

Mlečni zobje (r. Shannon Murphy)

Milla je resno bolna najstnica, ki se noro zaljubi v nepomembnega dilerja Mosesa, kar njenim staršem predstavlja najhujšo nočno moro. Ko dekle v nepričakovani ljubezni najde novo voljo do življenja, se stvari zapletejo, saj dotedanja moralna pravila nenadoma zletijo skozi okno. Milla zdaj vsem okoli sebe razlaga, kako je treba živeti, kadar nimaš česa izgubiti. Nekaj, kar se je njeni družini sprva zdelo kot katastrofa, zdaj postane zgled, kako hvaležni moramo biti za vsak trenutek tega čudovitega kaosa, ki mu rečemo življenje.

Kraljestvo (r. Rodrigo Sorogoyen)

Vplivnemu lokalnem politiku Manuelu se obeta skorajšnji skok v državno politiko, toda ko neki časopis objavi novico o korupcijski aferi, v katero je vpleten, je njegovega idiličnega življenja v hipu konec. Manuela njegova stranka nemudoma izobči in naenkrat mu obrnejo hrbet prav vsi, ki so si še pred nekaj urami prizadevali postati njegovi najboljši prijatelji. Da bi se izognil zaporni kazni, pa je Manuel pripravljen uničiti življenje številnih ljudi.

Kraljestvo (r. Rodrigo Sorogoyen)

Vplivnemu lokalnem politiku Manuelu se obeta skorajšnji skok v državno politiko, toda ko neki časopis objavi novico o korupcijski aferi, v katero je vpleten, je njegovega idiličnega življenja v hipu konec. Manuela njegova stranka nemudoma izobči in naenkrat mu obrnejo hrbet prav vsi, ki so si še pred nekaj urami prizadevali postati njegovi najboljši prijatelji. Da bi se izognil zaporni kazni, pa je Manuel pripravljen uničiti življenje številnih ljudi.

Joel (r. Carlos Sorín)

Cecilia in Diego sta že dolgo na uradnem seznamu prosilcev za posvojitev otrok. Kmalu zatem, ko se par preseli v odročno vasico v Patagoniji, jima socialna služba naposled dodeli otroka. Joel je star devet let ‒ precej več, kot sta pričakovala. Je redkobeseden, zato se novopečena starša težko spoprijemata z novo vlogo. Toda kmalu se izkaže, da Joel v šoli precej manj skopari z besedami, sošolcem pripoveduje o odraščanju v razbiti družini, zgodbe o mamilih in nasilju v velikem mestu. Starši drugih otrok se začnejo pritoževati, da Joel slabo vpliva na njihove otroke.

Joel (r. Carlos Sorín)

Cecilia in Diego sta že dolgo na uradnem seznamu prosilcev za posvojitev otrok. Kmalu zatem, ko se par preseli v odročno vasico v Patagoniji, jima socialna služba naposled dodeli otroka. Joel je star devet let ‒ precej več, kot sta pričakovala. Je redkobeseden, zato se novopečena starša težko spoprijemata z novo vlogo. Toda kmalu se izkaže, da Joel v šoli precej manj skopari z besedami, sošolcem pripoveduje o odraščanju v razbiti družini, zgodbe o mamilih in nasilju v velikem mestu. Starši drugih otrok se začnejo pritoževati, da Joel slabo vpliva na njihove otroke.

Foter (r. Kristina Grozeva, Petar Valčanov)

Vasil je pravkar pokopal svojo drago ženo Ivanko. Na pogrebu pa mu soseda pove, da jo Ivanka vztrajno poskuša priklicati po telefonu. Vasil je prepričan, da mu žena poskuša nekaj povedati, zato poišče pomoč znanega medija, da bi mu pomagal vzpostaviti stik z njo. Njegov sin Pavel ga poskuša spraviti k pameti, a Vasil trmasto vztraja pri svoji nameri ...

Foter (r. Kristina Grozeva, Petar Valčanov)

Vasil je pravkar pokopal svojo drago ženo Ivanko. Na pogrebu pa mu soseda pove, da jo Ivanka vztrajno poskuša priklicati po telefonu. Vasil je prepričan, da mu žena poskuša nekaj povedati, zato poišče pomoč znanega medija, da bi mu pomagal vzpostaviti stik z njo. Njegov sin Pavel ga poskuša spraviti k pameti, a Vasil trmasto vztraja pri svoji nameri ...

Dnevnik Diane Budisavljević (r. Dana Budisavljević)

Glavna junakinja zgodbe je iz zloglasnih taborišč, ki so jih ustanovili ustaši, kolaboracionisti nacistične Nemčije, s peščico najbližjih sodelavcev pred gotovo smrtjo rešila več kot deset tisoč otrok. Njeno ime je bilo za veliko let izbrisano iz zgodovine, njene izjemne zasluge pa pripisane drugim. Zanjo nikoli niso slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Ime ji je Diana Budisavljević.

Dnevnik Diane Budisavljević (r. Dana Budisavljević)

Glavna junakinja zgodbe je iz zloglasnih taborišč, ki so jih ustanovili ustaši, kolaboracionisti nacistične Nemčije, s peščico najbližjih sodelavcev pred gotovo smrtjo rešila več kot deset tisoč otrok. Njeno ime je bilo za veliko let izbrisano iz zgodovine, njene izjemne zasluge pa pripisane drugim. Zanjo nikoli niso slišali niti otroci, ki jim je rešila življenje. Ime ji je Diana Budisavljević.

Dnevi, ki prihajajo (r. Carlos Marqués-Marcet)

Vir in Lluis ugotovita, da bosta postala starša. Čeprav sta skupaj komaj leto dni in otroka nista načrtovala, ju ta novica razveseli. Po začetnem navdušenju pa se v njiju počasi naseli dvom in odločita se za splav. V noči pred načrtovanim posegom si, ob neutrudnem preštevanju prednosti in slabosti skupnega družinskega življenja, vendarle premislita. Sredi vrtinca čustev in osebnih odkritij, v katerem se znajdeta v naslednjih tednih, počasi odkrijeta, da prihodnosti nikoli ne moreš načrtovati do zadnje podrobnosti in da jima za odgovor, ali je njuna ljubezen dovolj močna, ni treba čakati na rojstvo prvorojenca.

Dnevi, ki prihajajo (r. Carlos Marqués-Marcet)

Vir in Lluis ugotovita, da bosta postala starša. Čeprav sta skupaj komaj leto dni in otroka nista načrtovala, ju ta novica razveseli. Po začetnem navdušenju pa se v njiju počasi naseli dvom in odločita se za splav. V noči pred načrtovanim posegom si, ob neutrudnem preštevanju prednosti in slabosti skupnega družinskega življenja, vendarle premislita. Sredi vrtinca čustev in osebnih odkritij, v katerem se znajdeta v naslednjih tednih, počasi odkrijeta, da prihodnosti nikoli ne moreš načrtovati do zadnje podrobnosti in da jima za odgovor, ali je njuna ljubezen dovolj močna, ni treba čakati na rojstvo prvorojenca.

Danska (r. Kasper Rune Larsen)

Norge s prijatelji živi samo za tukaj in zdaj. Popivanje, kajenje in zabave so edina stvar na njegovem urniku. Ko mu šestnajstletna Josephine pove, da je noseča, se odnos med njima korenito spremeni. Zelo se zbližata in začneta drugače gledati na dotedanje življenje, čeprav “ljubezen” še vedno ni beseda, ki bi jo uporabila za opis njune zveze. Medtem ko Norge upa, da ji bo lahko pomagal opraviti splav, mu ona ne pove resnice – da je bila noseča, še preden sta se spoznala. Norge se dokončno zaljubi v Josephine, všeč pa mu postane tudi ideja, da bi kot oče zaživel bolj polno kot do sedaj. To pa le še dodatno oteži dekletovo namero, da bi mu povedala resnico.

Danska (r. Kasper Rune Larsen)

Norge s prijatelji živi samo za tukaj in zdaj. Popivanje, kajenje in zabave so edina stvar na njegovem urniku. Ko mu šestnajstletna Josephine pove, da je noseča, se odnos med njima korenito spremeni. Zelo se zbližata in začneta drugače gledati na dotedanje življenje, čeprav “ljubezen” še vedno ni beseda, ki bi jo uporabila za opis njune zveze. Medtem ko Norge upa, da ji bo lahko pomagal opraviti splav, mu ona ne pove resnice – da je bila noseča, še preden sta se spoznala. Norge se dokončno zaljubi v Josephine, všeč pa mu postane tudi ideja, da bi kot oče zaživel bolj polno kot do sedaj. To pa le še dodatno oteži dekletovo namero, da bi mu povedala resnico.

Božanska ljubezen (r. Gabriel Mascaro)

Joana je državna uslužbenka, ki se ukvarja z ločitvenimi postopki, obenem pa je članica posebne evangeličanske ločine, imenovane Božanska ljubezen, ki prežema vse plasti vsakdanjega življenja. S svojimi izkušnjami želi Joana pomagati zakoncem pri njihovih težavah, še posebej pri zapovedani krščanski dolžnosti reprodukcije, a skupno odkrivanje seksualnosti ne privede vedno do želenega cilja. Tudi pri njenem zakonu ne, kajti kljub urejenemu spolnemu življenju ter njenim molitvam in psihoterapevtskim metodam z možem Danilom nikakor ne uspeta spočeti otroka – vse dokler se ne zgodi čudež …

Božanska ljubezen (r. Gabriel Mascaro)

Joana je državna uslužbenka, ki se ukvarja z ločitvenimi postopki, obenem pa je članica posebne evangeličanske ločine, imenovane Božanska ljubezen, ki prežema vse plasti vsakdanjega življenja. S svojimi izkušnjami želi Joana pomagati zakoncem pri njihovih težavah, še posebej pri zapovedani krščanski dolžnosti reprodukcije, a skupno odkrivanje seksualnosti ne privede vedno do želenega cilja. Tudi pri njenem zakonu ne, kajti kljub urejenemu spolnemu življenju ter njenim molitvam in psihoterapevtskim metodam z možem Danilom nikakor ne uspeta spočeti otroka – vse dokler se ne zgodi čudež …

Ajka (r. Sergej Dvorcevoj)

Mlado dekle Ajka nelegalno živi in dela v Moskvi. Po porodu prvega otroka v porodnišnici ne doji kot druge matere, temveč uprizori pobeg skozi kopalniško okno. V naslednjih dneh poskuša najti novo službo, ob tem pa molči o svojem zapuščenem novorojenčku. V perutninskem obratu, kjer jo zaposlijo, kmalu izve, da je njen šef odšel, ne da bi nameraval izplačati zaposlene. To še dodatno poveča Ajkino stisko, saj mora nujno poravnati dolg nevarnim posojilodajalcem. Medtem ko dekle mrzlično išče priložnost za zaslužek, se v njej zbudi tudi materinski čut, ki sproži obupan poskus iskanja zapuščenega otroka.

Ajka (r. Sergej Dvorcevoj)

Mlado dekle Ajka nelegalno živi in dela v Moskvi. Po porodu prvega otroka v porodnišnici ne doji kot druge matere, temveč uprizori pobeg skozi kopalniško okno. V naslednjih dneh poskuša najti novo službo, ob tem pa molči o svojem zapuščenem novorojenčku. V perutninskem obratu, kjer jo zaposlijo, kmalu izve, da je njen šef odšel, ne da bi nameraval izplačati zaposlene. To še dodatno poveča Ajkino stisko, saj mora nujno poravnati dolg nevarnim posojilodajalcem. Medtem ko dekle mrzlično išče priložnost za zaslužek, se v njej zbudi tudi materinski čut, ki sproži obupan poskus iskanja zapuščenega otroka.

Agova hiša (r. Lendita Zeqiraj)

Aga, a 9-year-old boy is secretly struggling to find his missing father, while living with five frantic women in the house outside the city. He makes money by selling cigarettes in the street, where he meets Cera, an arrogant and abusive man who has been issued with a restraining order preventing him from getting near the house due to molesting behaviour. But when one of the women attempts suicide, he is the only one around to help Aga take her to hospital.

Agova hiša (r. Lendita Zeqiraj)

Aga, a 9-year-old boy is secretly struggling to find his missing father, while living with five frantic women in the house outside the city. He makes money by selling cigarettes in the street, where he meets Cera, an arrogant and abusive man who has been issued with a restraining order preventing him from getting near the house due to molesting behaviour. But when one of the women attempts suicide, he is the only one around to help Aga take her to hospital.

Semiš jakna (r. Quentin Dupieux)

Georges je štiriinštiridesetletni moški, ki ga je pravkar zapustila žena. Da bi se spopadel s svojo nesrečo, se odpelje v oddaljeno vasico v francoskih Alpah in si za osem tisoč evrov kupi rabljeno jakno iz jelenje kože. Prodajalec, starejši možakar, mu kot brezplačen dodatek podari staro kamero, ki jo Georges uporabi kot pretvezo, da je v vas prišel posnet film. Ta razlaga navduši natakarico Denise, amatersko montažerko, ki se mu pridruži pri ustvarjanju lažnega dokumentarca. Film naj bi pripovedoval življenjsko zgodbo moškega, ki je sumljivo podobna Georgesovi. Ko bo protagonist izpolnil svoj načrt postati edini človek na svetu, ki nosi jakno, bo lahko to dragoceno oblačilo končno zablestelo v polnem sijaju.

Semiš jakna (r. Quentin Dupieux)

Georges je štiriinštiridesetletni moški, ki ga je pravkar zapustila žena. Da bi se spopadel s svojo nesrečo, se odpelje v oddaljeno vasico v francoskih Alpah in si za osem tisoč evrov kupi rabljeno jakno iz jelenje kože. Prodajalec, starejši možakar, mu kot brezplačen dodatek podari staro kamero, ki jo Georges uporabi kot pretvezo, da je v vas prišel posnet film. Ta razlaga navduši natakarico Denise, amatersko montažerko, ki se mu pridruži pri ustvarjanju lažnega dokumentarca. Film naj bi pripovedoval življenjsko zgodbo moškega, ki je sumljivo podobna Georgesovi. Ko bo protagonist izpolnil svoj načrt postati edini človek na svetu, ki nosi jakno, bo lahko to dragoceno oblačilo končno zablestelo v polnem sijaju.

Zastrupljeni zombiji (r. Pablo Parés)

Leto 2101. Južna polobla je postala veliko smetišče sveta. Z neba letijo trupla, ki jih na jug Latinske Amerike pripeljejo s Severa, kjer divja velika bakteriološka vojna. Sredi tega neskončnega pokopališča se zbudi moški, ki se ne spomni ničesar o svoji preteklosti. Kdo sem? Kako sem se znašel tu? Njegova amnezija je prva stopnja infekcije, ki ljudi spreminja v posušene lupine mesa. Prebujeni mož se zdaj spusti v noro in krvavo dirko preživetja, ob tem pa si poskuša odgovoriti na številna vprašanja o svojem nerazumljivem položaju.

Zastrupljeni zombiji (r. Pablo Parés)

Leto 2101. Južna polobla je postala veliko smetišče sveta. Z neba letijo trupla, ki jih na jug Latinske Amerike pripeljejo s Severa, kjer divja velika bakteriološka vojna. Sredi tega neskončnega pokopališča se zbudi moški, ki se ne spomni ničesar o svoji preteklosti. Kdo sem? Kako sem se znašel tu? Njegova amnezija je prva stopnja infekcije, ki ljudi spreminja v posušene lupine mesa. Prebujeni mož se zdaj spusti v noro in krvavo dirko preživetja, ob tem pa si poskuša odgovoriti na številna vprašanja o svojem nerazumljivem položaju.

Prva ljubezen (r. Takashi Miike)

Leo, mladi boksar, ki ga je zapustila sreča, neke noči v Tokiu sreča privlačno Monico, dekle na poziv in odvisnico od mamil. Leo se zaljubi v njen nedolžni videz, a ne ve, da je vpletena v veliko mamilarsko kupčijo. Za njunimi petami se kmalu znajdejo skorumpirani policist, jakuza gangster, njegov nasprotnik in najeta morilka, ki jo nadnju pošlje kitajska kriminalna organizacija. Usode vseh vpletenih se v tej noči prepletejo v značilnem slogu Takashi Miikeja, polnem zabave in vsesplošne anarhije.

Prva ljubezen (r. Takashi Miike)

Leo, mladi boksar, ki ga je zapustila sreča, neke noči v Tokiu sreča privlačno Monico, dekle na poziv in odvisnico od mamil. Leo se zaljubi v njen nedolžni videz, a ne ve, da je vpletena v veliko mamilarsko kupčijo. Za njunimi petami se kmalu znajdejo skorumpirani policist, jakuza gangster, njegov nasprotnik in najeta morilka, ki jo nadnju pošlje kitajska kriminalna organizacija. Usode vseh vpletenih se v tej noči prepletejo v značilnem slogu Takashi Miikeja, polnem zabave in vsesplošne anarhije.

Nočna izmena (r. Dennison Ramalho)

Stenio dela kot pomočnik mrliškega oglednika v mrtvašnici sredi velikega, nasilja polnega mesta. Opravka ima s številnimi iznakaženimi trupli in ker dela večinoma ponoči, je njegovo delo zelo samotarsko. A Stenio ima poseben dar: z mrtvimi se – ne glede na to, v kako nezavidljivem stanju so njihova telesa – lahko pogovarja. Stenio ugotovi, da ga z lokalnim pekom vara žena, zato s pomočjo mrtvega kriminalca iz favele naroči njun umor, kar pa mu prinese samo gorje, zdaj ga namreč, dobesedno iz groba, žena začne preganjati …

Nočna izmena (r. Dennison Ramalho)

Stenio dela kot pomočnik mrliškega oglednika v mrtvašnici sredi velikega, nasilja polnega mesta. Opravka ima s številnimi iznakaženimi trupli in ker dela večinoma ponoči, je njegovo delo zelo samotarsko. A Stenio ima poseben dar: z mrtvimi se – ne glede na to, v kako nezavidljivem stanju so njihova telesa – lahko pogovarja. Stenio ugotovi, da ga z lokalnim pekom vara žena, zato s pomočjo mrtvega kriminalca iz favele naroči njun umor, kar pa mu prinese samo gorje, zdaj ga namreč, dobesedno iz groba, žena začne preganjati …

Gangster, policist, hudič (r. Lee Won-tae)

Nevarnega gangsterskega šefa Jang Dong-suja nekega deževnega večera nasilno napadejo. Čeprav mu uspe pobegniti, je njegov sloves strah vzbujajočega vodje nepovratno okrnjen. Sloves si lahko povrne le tako, da najde napadalca in se mu maščuje. Da bi hitreje našel storilca, se Jang poveže z detektivom Jung Tae-sokom, a se kmalu izkaže, da je napad v resnici izvedel zloglasni serijski morilec. Ker detektiv pri iskanju ne dobi podpore svojih policijskih kolegov, se po pomoč zateče k Jangu. Gangster in detektiv morata zdaj skupaj najti zlikovca, ki ga vsi poznajo po preprostem psevdonimu »K«.

Gangster, policist, hudič (r. Lee Won-tae)

Nevarnega gangsterskega šefa Jang Dong-suja nekega deževnega večera nasilno napadejo. Čeprav mu uspe pobegniti, je njegov sloves strah vzbujajočega vodje nepovratno okrnjen. Sloves si lahko povrne le tako, da najde napadalca in se mu maščuje. Da bi hitreje našel storilca, se Jang poveže z detektivom Jung Tae-sokom, a se kmalu izkaže, da je napad v resnici izvedel zloglasni serijski morilec. Ker detektiv pri iskanju ne dobi podpore svojih policijskih kolegov, se po pomoč zateče k Jangu. Gangster in detektiv morata zdaj skupaj najti zlikovca, ki ga vsi poznajo po preprostem psevdonimu »K«.

Kolonija: mularija (r. Geneviève Dulude-De Celles)

Mlajša sestrica Camille brezskrbno vandra po vasi ter se pogovarja s kokošmi in žabami, medtem ko njena starejša sestra, molčeča Mylia, svet doživlja drugače. Izgubljena je med negotovostjo v družini in ozračjem na novi šoli ter prvimi hišnimi zabavami. Camille ji predstavi Jimmyja, dečka iz ljudstva Abenaki, ki živi v bližnjem rezervatu. Ta ji bo pomagal, da se reši spon in sprejme samo sebe.

Kolonija: mularija (r. Geneviève Dulude-De Celles)

Mlajša sestrica Camille brezskrbno vandra po vasi ter se pogovarja s kokošmi in žabami, medtem ko njena starejša sestra, molčeča Mylia, svet doživlja drugače. Izgubljena je med negotovostjo v družini in ozračjem na novi šoli ter prvimi hišnimi zabavami. Camille ji predstavi Jimmyja, dečka iz ljudstva Abenaki, ki živi v bližnjem rezervatu. Ta ji bo pomagal, da se reši spon in sprejme samo sebe.

Nenavaden teden s Tesso (r. Steven Wouterlood)

Enajstletni Sam, včasih prepameten in razmišljujoč fant, med počitnicami pride z družino na nizozemski otok. Razmišlja o minljivosti in se odloči za poseben trening samote. Potem pa spozna nenavadno in samosvojo vrstnico, domačinko Tesso. Skupaj izpeljeta načrt, kako bo Tessa spoznala svojega očeta, ki ne ve, da hčer sploh ima. Razburljive poletne počitnice Sama naučijo, da je bolje polno živeti, kot se bati neznanega.

Nenavaden teden s Tesso (r. Steven Wouterlood)

Enajstletni Sam, včasih prepameten in razmišljujoč fant, med počitnicami pride z družino na nizozemski otok. Razmišlja o minljivosti in se odloči za poseben trening samote. Potem pa spozna nenavadno in samosvojo vrstnico, domačinko Tesso. Skupaj izpeljeta načrt, kako bo Tessa spoznala svojega očeta, ki ne ve, da hčer sploh ima. Razburljive poletne počitnice Sama naučijo, da je bolje polno živeti, kot se bati neznanega.

Anbessa (r. Mo Scarpelli)

Desetletni deček Asalif in njegova mama se v predmestju etiopske prestolnice Adis Abebe umikata pred množično gradnjo novih stanovanj in vztrajata pri tradicionalnem načinu življenja v baraki. Asalif se obleče v leva (anbessa je amharska beseda za leva), da bi v igri pregnal namišljene hijene, simbol za ljudi, ki dečku in materi odvzamejo zemljo. Medtem njegova mati po ustnem izročilu pripoveduje in poje zgodbe, ki osmišljajo sodobni svet.

Anbessa (r. Mo Scarpelli)

Desetletni deček Asalif in njegova mama se v predmestju etiopske prestolnice Adis Abebe umikata pred množično gradnjo novih stanovanj in vztrajata pri tradicionalnem načinu življenja v baraki. Asalif se obleče v leva (anbessa je amharska beseda za leva), da bi v igri pregnal namišljene hijene, simbol za ljudi, ki dečku in materi odvzamejo zemljo. Medtem njegova mati po ustnem izročilu pripoveduje in poje zgodbe, ki osmišljajo sodobni svet.

Proč s čarovnico (r. Raško Miljković)

Desetletnika Jovan in Milica kmalu po dekletovem prihodu v razred postaneta prijatelja. Jovan je precej osamljen, vase zaprt deček s cerebralno paralizo, toda Milica ga kljub temu spravi v veliko akcijo. Prepričana je namreč, da morata nujno rešiti njenega očeta pred njegovo novo ženo, saj je ženska čarovnica, ki je očeta začarala. Jovan bo moral premagati sebe, da bo lahko doživel eno največjih dogodivščin v svojem življenju.

Proč s čarovnico (r. Raško Miljković)

Desetletnika Jovan in Milica kmalu po dekletovem prihodu v razred postaneta prijatelja. Jovan je precej osamljen, vase zaprt deček s cerebralno paralizo, toda Milica ga kljub temu spravi v veliko akcijo. Prepričana je namreč, da morata nujno rešiti njenega očeta pred njegovo novo ženo, saj je ženska čarovnica, ki je očeta začarala. Jovan bo moral premagati sebe, da bo lahko doživel eno največjih dogodivščin v svojem življenju.

Taiki (r. Mirjam de With)

Devetletni Bruno najraje od vsega igra domišljijsko računalniško igro z digitalnim prijateljem Taikijem. Starša se odločita, da bodo počitnice preživeli na Švedskem, in to brez vsakršne tehnologije. Na poti se Bruno pritožuje in dolgočasi, oče pa ga v jezi pošlje ven iz avta. Bruno zbeži v neskončno velik švedski gozd, kjer doživi najboljšo pustolovščino v svojem življenju.

Taiki (r. Mirjam de With)

Devetletni Bruno najraje od vsega igra domišljijsko računalniško igro z digitalnim prijateljem Taikijem. Starša se odločita, da bodo počitnice preživeli na Švedskem, in to brez vsakršne tehnologije. Na poti se Bruno pritožuje in dolgočasi, oče pa ga v jezi pošlje ven iz avta. Bruno zbeži v neskončno velik švedski gozd, kjer doživi najboljšo pustolovščino v svojem življenju.

Loti in izgubljeni zmaji (r. Janno Põldma, Heiki Ernits)

Radovedna psička Loti raziskuje svet, ki je poln zanimivih reči in nenavadnih bitij. Kakšna sreča za Loti: pri tokratni dogodivščini se ji pridruži čisto majhna sestrica Rozi. Profesorjema, rakunu Karlu in ribi Viktorju, bosta pomagali najti pot do starodavnih mitoloških zmajev, ki bruhajo ogenj. Če jim uspe posneti zmajsko pesem, bosta profesorja zmagala na posebnem tekmovanju v snemanju starodavnih pesmi.

Loti in izgubljeni zmaji (r. Janno Põldma, Heiki Ernits)

Radovedna psička Loti raziskuje svet, ki je poln zanimivih reči in nenavadnih bitij. Kakšna sreča za Loti: pri tokratni dogodivščini se ji pridruži čisto majhna sestrica Rozi. Profesorjema, rakunu Karlu in ribi Viktorju, bosta pomagali najti pot do starodavnih mitoloških zmajev, ki bruhajo ogenj. Če jim uspe posneti zmajsko pesem, bosta profesorja zmagala na posebnem tekmovanju v snemanju starodavnih pesmi.

Izbor kratkih filmov Santiaga Álvareza

Santiago Álvarez se je rodil leta 1919 v Havani. Študiral je v ZDA, sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Kubo. Bil je eden od ustanoviteljev Kubanskega filmskega inštituta (ICAIC) ter idejni oče latinskoameriških filmskih obzornikov, ki jih je sam tudi režiral. Zaradi pogoste uporabe »najdenih posnetkov« in tehnike »hektične montaže« v svojih kratkih dokumentarcih (ki predstavljajo večji del njegove filmografije) velja za znanilca sodobnih videospotov. Na ogled bodo filmi Pozabljena vojna, Kuba, Panika, Čas prašičev in Umreti za domovino pomeni živeti.

Izbor kratkih filmov Santiaga Álvareza

Santiago Álvarez se je rodil leta 1919 v Havani. Študiral je v ZDA, sredi štiridesetih let prejšnjega stoletja pa se je vrnil na Kubo. Bil je eden od ustanoviteljev Kubanskega filmskega inštituta (ICAIC) ter idejni oče latinskoameriških filmskih obzornikov, ki jih je sam tudi režiral. Zaradi pogoste uporabe »najdenih posnetkov« in tehnike »hektične montaže« v svojih kratkih dokumentarcih (ki predstavljajo večji del njegove filmografije) velja za znanilca sodobnih videospotov. Na ogled bodo filmi Pozabljena vojna, Kuba, Panika, Čas prašičev in Umreti za domovino pomeni živeti.

Življenje je žvižganje (r. Fernando Pérez Valdés)

Na dan svete Barbare se v Havani prepletejo življenja treh neznancev: Marine, nimfomanske baletke, ki se zaobljubi, da se bo odrekla ljubimcem, če bo le dobila vlogo Giselle, Julie, ki ji postane slabo vsakokrat, ko sliši besedo »seks«, in glasbenika Elpidia, ki se zaplete v razmerje z nemško okoljevarstvenico. Njihove zgodbe med seboj poveže vsenavzoča pripovedovalka Bebe, ki gledalca povabi na vožnjo po havanskih ulicah.

Življenje je žvižganje (r. Fernando Pérez Valdés)

Na dan svete Barbare se v Havani prepletejo življenja treh neznancev: Marine, nimfomanske baletke, ki se zaobljubi, da se bo odrekla ljubimcem, če bo le dobila vlogo Giselle, Julie, ki ji postane slabo vsakokrat, ko sliši besedo »seks«, in glasbenika Elpidia, ki se zaplete v razmerje z nemško okoljevarstvenico. Njihove zgodbe med seboj poveže vsenavzoča pripovedovalka Bebe, ki gledalca povabi na vožnjo po havanskih ulicah.

Jagode in čokolada (r. Tomás Gutiérrez Alea, Juan Carlos Tabío)

Havana, piše se leto 1979. Gejevski umetnik Diego skuša zapeljati heteroseksualnega in ozkogledega mladega komunista Davida, ki ga sicer zavrne, a se po premisleku kljub temu kani z Diegom spoprijateljiti in kubanskim komunističnim oblastem poročati o njegovem dekadentnem umetniškem življenju. Med dolgimi razpravami o politiki, individualizmu in pravici svobodnega izražanja se med njima splete iskreno prijateljstvo. Toda ali lahko tudi traja?

Jagode in čokolada (r. Tomás Gutiérrez Alea, Juan Carlos Tabío)

Havana, piše se leto 1979. Gejevski umetnik Diego skuša zapeljati heteroseksualnega in ozkogledega mladega komunista Davida, ki ga sicer zavrne, a se po premisleku kljub temu kani z Diegom spoprijateljiti in kubanskim komunističnim oblastem poročati o njegovem dekadentnem umetniškem življenju. Med dolgimi razpravami o politiki, individualizmu in pravici svobodnega izražanja se med njima splete iskreno prijateljstvo. Toda ali lahko tudi traja?

Do neke točke (r. Tomás Gutiérrez Alea)

Scenarist Oscar in režiser Arturo se namenita posneti film o mačizmu. Odločita se, da bosta dogajanje umestila v havansko pristanišče, saj menita, da je mačizem tam najgloblje zakoreninjen. Med pripravami na snemanje cineasta opravita intervju s pristaniško delavko Lino, s katero se Oscar kmalu zaplete v ljubezensko razmerje. Toda njuna skupna prihodnost je negotova, saj se izkaže, da mačistični predsodki vendarle niso omejeni zgolj na delavski razred.

Do neke točke (r. Tomás Gutiérrez Alea)

Scenarist Oscar in režiser Arturo se namenita posneti film o mačizmu. Odločita se, da bosta dogajanje umestila v havansko pristanišče, saj menita, da je mačizem tam najgloblje zakoreninjen. Med pripravami na snemanje cineasta opravita intervju s pristaniško delavko Lino, s katero se Oscar kmalu zaplete v ljubezensko razmerje. Toda njuna skupna prihodnost je negotova, saj se izkaže, da mačistični predsodki vendarle niso omejeni zgolj na delavski razred.

Zadnja večerja (r. Tomás Gutiérrez Alea)

Na predvečer velikega petka pobožni plantažni lastnik povabi za mizo svojih dvanajst sužnjev, da bi jih podučil o katoliški veri in običajih. Že nekoliko okajen jim obljubi, da bo veliki petek zanje odslej dela prost dan, enemu starejših sužnjev pa celo, da ga bo osvobodil. Ko sužnji naslednjega dne spoznajo, da gospodar obljub ne namerava izpolniti, se dvignejo v upor.

Zadnja večerja (r. Tomás Gutiérrez Alea)

Na predvečer velikega petka pobožni plantažni lastnik povabi za mizo svojih dvanajst sužnjev, da bi jih podučil o katoliški veri in običajih. Že nekoliko okajen jim obljubi, da bo veliki petek zanje odslej dela prost dan, enemu starejših sužnjev pa celo, da ga bo osvobodil. Ko sužnji naslednjega dne spoznajo, da gospodar obljub ne namerava izpolniti, se dvignejo v upor.

Prvi napad z mačeto (r. Manuel Octavio Gómez)

V tem stiliziranem eksperimentalnem zgodovinskem filmu režiser Manuel Octavio Gómez uprizori upor kubanskih poljskih delavcev, ki so se leta 1868 z mačetami za žetje sladkornega trsa uprli španskim okupatorjem. S kombinacijo najrazličnejših tehnik in pristopov, kot so posnetki s kamero iz roke, intervjuji in neobdelan zvok, režiserju uspe izvrstno poustvariti poetično pristnost obdobja, ki ga upodablja.

Prvi napad z mačeto (r. Manuel Octavio Gómez)

V tem stiliziranem eksperimentalnem zgodovinskem filmu režiser Manuel Octavio Gómez uprizori upor kubanskih poljskih delavcev, ki so se leta 1868 z mačetami za žetje sladkornega trsa uprli španskim okupatorjem. S kombinacijo najrazličnejših tehnik in pristopov, kot so posnetki s kamero iz roke, intervjuji in neobdelan zvok, režiserju uspe izvrstno poustvariti poetično pristnost obdobja, ki ga upodablja.

Spomini na nerazvitost (r. Tomás Gutiérrez Alea)

Po invaziji v Prašičjem zalivu pisatelj Sergio sklene ostati na Kubi, medtem ko njegova žena s starši pobegne v Miami. A ko se naposled znajde sam v »krasnem novem svetu«, se prelevi v ciničnega in kritičnega opazovalca sprememb, ki jih je prinesla revolucija. Dan za dnem pohajkuje po havanskih ulicah in išče žensko družbo, ob tem pa se nenehno predaja spominom in nostalgiji.

Spomini na nerazvitost (r. Tomás Gutiérrez Alea)

Po invaziji v Prašičjem zalivu pisatelj Sergio sklene ostati na Kubi, medtem ko njegova žena s starši pobegne v Miami. A ko se naposled znajde sam v »krasnem novem svetu«, se prelevi v ciničnega in kritičnega opazovalca sprememb, ki jih je prinesla revolucija. Dan za dnem pohajkuje po havanskih ulicah in išče žensko družbo, ob tem pa se nenehno predaja spominom in nostalgiji.

Lucía (r. Humberto Solás)

Humberto Solás je tematiko »stoletnega kubanskega boja« predstavil v izvirno zasnovanem filmu v treh epizodah, ki se dogajajo v treh različnih obdobjih kubanske zgodovine: kolonializma (1885), neokolonializma (1930) in socialistične revolucije (1968). Protagonistke vseh treh epizod so ženske z imenom Lucía, vsaka od njih pa je predstavnica drugega družbenega razreda.

Lucía (r. Humberto Solás)

Humberto Solás je tematiko »stoletnega kubanskega boja« predstavil v izvirno zasnovanem filmu v treh epizodah, ki se dogajajo v treh različnih obdobjih kubanske zgodovine: kolonializma (1885), neokolonializma (1930) in socialistične revolucije (1968). Protagonistke vseh treh epizod so ženske z imenom Lucía, vsaka od njih pa je predstavnica drugega družbenega razreda.

Smrt birokrata (r. Tomás Gutiérrez Alea)

Po smrti izumitelja, ki se je domislil stroja za množično izdelavo spomenikov kubanskega pesnika in narodnega heroja Joséja Martíja, se pokojnikova žena in nečak izgubljata v neskončnih labirintih absurdnih birokratskih postopkov. Prizadevata si pridobiti dovoljenje za izkop izumiteljevega trupla, kajti pokopali so ga s sindikalno člansko izkaznico v žepu, brez katere pa vdova ne more do njegove pokojnine.

Smrt birokrata (r. Tomás Gutiérrez Alea)

Po smrti izumitelja, ki se je domislil stroja za množično izdelavo spomenikov kubanskega pesnika in narodnega heroja Joséja Martíja, se pokojnikova žena in nečak izgubljata v neskončnih labirintih absurdnih birokratskih postopkov. Prizadevata si pridobiti dovoljenje za izkop izumiteljevega trupla, kajti pokopali so ga s sindikalno člansko izkaznico v žepu, brez katere pa vdova ne more do njegove pokojnine.

Jaz sem Kuba (r. Mihail Kalatozov)

V filmu se zvrstijo štiri vinjete, katerih dogajanje je umeščeno v čas kubanske revolucije: v prvi spoznamo mlado žensko, ki jo zaročenec zaloti v postelji s tujim poslovnežem in tako spozna, da je prostitutka; v drugi kmeta, ki izgubi vse svoje imetje, ko plantažni lastnik proda svoje posestvo ameriški družbi United Fruit Company; v tretji študenta, ki se pridruži revolucionarnemu gibanju in skuša izvesti politični atentat; v četrti pa družinskega očeta, ki se po smrti enega od svojih otrok med zračnimi napadi diktatorja Batiste pridruži uporniškim silam.

Jaz sem Kuba (r. Mihail Kalatozov)

V filmu se zvrstijo štiri vinjete, katerih dogajanje je umeščeno v čas kubanske revolucije: v prvi spoznamo mlado žensko, ki jo zaročenec zaloti v postelji s tujim poslovnežem in tako spozna, da je prostitutka; v drugi kmeta, ki izgubi vse svoje imetje, ko plantažni lastnik proda svoje posestvo ameriški družbi United Fruit Company; v tretji študenta, ki se pridruži revolucionarnemu gibanju in skuša izvesti politični atentat; v četrti pa družinskega očeta, ki se po smrti enega od svojih otrok med zračnimi napadi diktatorja Batiste pridruži uporniškim silam.

Agnès o Vardi (r. Agnès Varda, Didier Rouget)

Pionirka francoskega novega vala v svojem zadnjem filmu razgrne zavese do zakulisja svojega ustvarjanja; svojo umetniško vizijo in zamisli ilustrira z izseki iz svojih del, ki jih niza asociativno, ne kronološko. Še kot mlada ženska se je odločila, da bo film izumila na novo; vedno – tudi v igranih filmih – je sledila svojemu občutku za dokumentarno in z vsakim filmom spremenila svoj slog. Čeprav je v začetku novega tisočletja analogno tehnologijo zamenjala za digitalno, je svet v svojih filmih še vedno upodabljala po svoje, nekonvencionalno

Agnès o Vardi (r. Agnès Varda, Didier Rouget)

Pionirka francoskega novega vala v svojem zadnjem filmu razgrne zavese do zakulisja svojega ustvarjanja; svojo umetniško vizijo in zamisli ilustrira z izseki iz svojih del, ki jih niza asociativno, ne kronološko. Še kot mlada ženska se je odločila, da bo film izumila na novo; vedno – tudi v igranih filmih – je sledila svojemu občutku za dokumentarno in z vsakim filmom spremenila svoj slog. Čeprav je v začetku novega tisočletja analogno tehnologijo zamenjala za digitalno, je svet v svojih filmih še vedno upodabljala po svoje, nekonvencionalno

Gospodične imajo 25 let (r. Agnès Varda)

V Rochefortu prirejajo filmski festival ob 25. obletnici poletja, ko je Jacques Demy tam snemal Les Demoiselles de Rochefort. Z združevanjem prizorov obeh poletij v filmu Agnès Varda nastaja barvit dokumentarni film o prebivalcih Rocheforta, ki so bili navzoči na snemanju, prijateljih filma in igralcih, ki so v njem nastopali: Catherine Deneuve, Jacquesu Perrinu in Georgeu Chakirisu.

Gospodične imajo 25 let (r. Agnès Varda)

V Rochefortu prirejajo filmski festival ob 25. obletnici poletja, ko je Jacques Demy tam snemal Les Demoiselles de Rochefort. Z združevanjem prizorov obeh poletij v filmu Agnès Varda nastaja barvit dokumentarni film o prebivalcih Rocheforta, ki so bili navzoči na snemanju, prijateljih filma in igralcih, ki so v njem nastopali: Catherine Deneuve, Jacquesu Perrinu in Georgeu Chakirisu.

Jacquot iz Nantesa (r. Agnès Varda)

Bodoči režiser Jacques Demy odrašča v ljubeči družini v Nantesu konec tridesetih let 20. stoletja. Njegov oče dela kot avtomehanik, mama pa je frizerka. Mladega Jacquesa – Jacquota – ne glede na družbene razmere, tudi med nemško okupacijo, navdušujejo lutke, gledališče in predvsem film, zato si takoj, ko lahko, kupi kamero. Njegov oče bi rad, da bi tudi on postal avtomehanik, Jacquot pa si takoj, ko malo odraste, najbolj želi v Pariz, kjer bi lahko študiral film …

Jacquot iz Nantesa (r. Agnès Varda)

Bodoči režiser Jacques Demy odrašča v ljubeči družini v Nantesu konec tridesetih let 20. stoletja. Njegov oče dela kot avtomehanik, mama pa je frizerka. Mladega Jacquesa – Jacquota – ne glede na družbene razmere, tudi med nemško okupacijo, navdušujejo lutke, gledališče in predvsem film, zato si takoj, ko lahko, kupi kamero. Njegov oče bi rad, da bi tudi on postal avtomehanik, Jacquot pa si takoj, ko malo odraste, najbolj želi v Pariz, kjer bi lahko študiral film …

Brez strehe in zakona (r. Agnès Varda)

V jarku sredi zimske provansalske pokrajine najdejo zamrznjeno truplo brezdomke. Ko policija skuša ugotoviti, kaj se je ženski zgodilo, o njej pripovedujejo vaščani, ki so jo srečali v dneh pred njeno smrtjo: izkaže se, da je Mona na ljudi okrog sebe naredila močan vtis s svojo neodvisnostjo in brezciljnostjo namesto ženstvenosti, udobja in sprejemanja omejitev domačega življenja. Nekateri ljudje, še posebej ženske, so jo zaradi njene moči občudovali, drugi so o njej razmišljali kot o spolnem objektu.

Brez strehe in zakona (r. Agnès Varda)

V jarku sredi zimske provansalske pokrajine najdejo zamrznjeno truplo brezdomke. Ko policija skuša ugotoviti, kaj se je ženski zgodilo, o njej pripovedujejo vaščani, ki so jo srečali v dneh pred njeno smrtjo: izkaže se, da je Mona na ljudi okrog sebe naredila močan vtis s svojo neodvisnostjo in brezciljnostjo namesto ženstvenosti, udobja in sprejemanja omejitev domačega življenja. Nekateri ljudje, še posebej ženske, so jo zaradi njene moči občudovali, drugi so o njej razmišljali kot o spolnem objektu.

Sreča (r. Agnès Varda)

Mladi François je poročen s Thérèse, s katero ima majhna otroka in živi srečno, preprosto, ljubezni polno. Kljub temu François postane prepričan, da bi lahko bil še bolj srečen, kot je, če bi osvojil še lepo poštno uslužbenko Émilie. Z njo se začne videvati ob popoldnevih, z ženo pa ob večerih, kar slednjo prižene na rob obupa. Film je posnet »v barvah sreče«, pri čemer se je Agnès Varda navdihovala pri impresionistih.

Sreča (r. Agnès Varda)

Mladi François je poročen s Thérèse, s katero ima majhna otroka in živi srečno, preprosto, ljubezni polno. Kljub temu François postane prepričan, da bi lahko bil še bolj srečen, kot je, če bi osvojil še lepo poštno uslužbenko Émilie. Z njo se začne videvati ob popoldnevih, z ženo pa ob večerih, kar slednjo prižene na rob obupa. Film je posnet »v barvah sreče«, pri čemer se je Agnès Varda navdihovala pri impresionistih.

Cléo od 5 do 7 (r. Agnès Varda)

Mlada pevka Cléo se mora nenadoma soočiti z dejstvom, da je morda zbolela za rakom; medtem ko čaka na izvide preiskave, jo v skoraj resničnem času spremljamo, kako se potika po Parizu ter se srečuje z znanci in neznanci. Pariz nastopa kot mesto ogledal: Cléo gleda obraze, izložbe in v njih vidi lasten odsev. Na poti postopoma odvrže maske vraževerja, narejene spogledljivosti, feminilnosti in druge družbene atribute ženskosti ter začne odkrivati samo sebe in svoje možnosti za ljubezen.

Cléo od 5 do 7 (r. Agnès Varda)

Mlada pevka Cléo se mora nenadoma soočiti z dejstvom, da je morda zbolela za rakom; medtem ko čaka na izvide preiskave, jo v skoraj resničnem času spremljamo, kako se potika po Parizu ter se srečuje z znanci in neznanci. Pariz nastopa kot mesto ogledal: Cléo gleda obraze, izložbe in v njih vidi lasten odsev. Na poti postopoma odvrže maske vraževerja, narejene spogledljivosti, feminilnosti in druge družbene atribute ženskosti ter začne odkrivati samo sebe in svoje možnosti za ljubezen.

Vas na obali (r. Agnès Varda)

Mlada moški in ženska se odločita, da bosta nekaj dni preživela v La Pointe Courte, da bi videla, ali naj sploh še ostaneta skupaj. Lokalni ribiči bežijo pred mestnimi oblastmi; v številni družini umira otrok; mlada ljubimca se srečujeta kljub nasprotovanju staršev. Varda je odraščala blizu vasice iz filma – rabo avtobiografskih elementov skupaj z mešanjem dokumentarnega in igranega ter estetike neorealizma in visoke kulture je pozneje posvojil francoski novi val.

Vas na obali (r. Agnès Varda)

Mlada moški in ženska se odločita, da bosta nekaj dni preživela v La Pointe Courte, da bi videla, ali naj sploh še ostaneta skupaj. Lokalni ribiči bežijo pred mestnimi oblastmi; v številni družini umira otrok; mlada ljubimca se srečujeta kljub nasprotovanju staršev. Varda je odraščala blizu vasice iz filma – rabo avtobiografskih elementov skupaj z mešanjem dokumentarnega in igranega ter estetike neorealizma in visoke kulture je pozneje posvojil francoski novi val.

Pasolini (r. Abel Ferrara)

En dan, eno življenje. Ponoči 2. novembra leta 1975 v Rimu umorijo velikega italijanskega pisca in režiserja Piera Paola Pasolinija. Ta predstavlja simbol umetnika, ki se neustrašno bori proti politični moči. Njegovo pisanje je škandalozno, njegove filme preganjajo cenzorji, številni ga obožujejo, mnogi sovražijo. Pasolini zadnje ure življenja preživi z materjo in prijatelji, preden se z Alfo Romeo odpravi v večno mesto. Ob zori ga najdejo mrtvega na plaži ob obronkih mesta v Ostii. Ustaljeni tandem režiserja Abela Ferrare in igralca Willema Dafoeja zadnji dan Pasolinijevega življenja uprizori z nenehnimi prehajanji med resničnostjo in domišljijo ter med dejstvi in špekulacijo.

Pasolini (r. Abel Ferrara)

En dan, eno življenje. Ponoči 2. novembra leta 1975 v Rimu umorijo velikega italijanskega pisca in režiserja Piera Paola Pasolinija. Ta predstavlja simbol umetnika, ki se neustrašno bori proti politični moči. Njegovo pisanje je škandalozno, njegove filme preganjajo cenzorji, številni ga obožujejo, mnogi sovražijo. Pasolini zadnje ure življenja preživi z materjo in prijatelji, preden se z Alfo Romeo odpravi v večno mesto. Ob zori ga najdejo mrtvega na plaži ob obronkih mesta v Ostii. Ustaljeni tandem režiserja Abela Ferrare in igralca Willema Dafoeja zadnji dan Pasolinijevega življenja uprizori z nenehnimi prehajanji med resničnostjo in domišljijo ter med dejstvi in špekulacijo.

Tatovi teles (r. Abel Ferrara)

Steve Malone, uslužbenec Agencije za varovanje okolja, skupaj z najstniško hčerko Marti iz prvega zakona, svojo drugo ženo Carol in njunim petletnim sinom prispe v vojaško oporišče Ft. Daly, da bi tam nadzoroval odlaganje strupenih snovi. Marti prva opazi, da je z vojaki v bazi nekaj narobe – ali se bojijo zaspati ali pa so čudno otopeli in povsem brezizrazni. Izkaže se, da so na delu skrivnostni obiskovalci iz vesolja, ki hočejo zavladati svetu. Ko napadejo tudi njeno družino in prijatelje, Marti ne ve, komu sploh še lahko zaupa.

Tatovi teles (r. Abel Ferrara)

Steve Malone, uslužbenec Agencije za varovanje okolja, skupaj z najstniško hčerko Marti iz prvega zakona, svojo drugo ženo Carol in njunim petletnim sinom prispe v vojaško oporišče Ft. Daly, da bi tam nadzoroval odlaganje strupenih snovi. Marti prva opazi, da je z vojaki v bazi nekaj narobe – ali se bojijo zaspati ali pa so čudno otopeli in povsem brezizrazni. Izkaže se, da so na delu skrivnostni obiskovalci iz vesolja, ki hočejo zavladati svetu. Ko napadejo tudi njeno družino in prijatelje, Marti ne ve, komu sploh še lahko zaupa.

Angel maščevanja (r. Abel Ferrara)

Thana je zadržano nemo dekle, ki dela na Manhattanu kot šivilija v modni industriji, večino prostega časa pa preživlja v zavetju svojega doma. Neke noči jo na poti domov posili neznan moški, doma pa se je loti še drugi posiljevalec. A tokrat moškemu ne ostane dolžna in ga do smrti premlati z likalnikom. Po tem dogodku popolnoma poblazni in začne streljati moške na newyorških ulicah s pištolo kalibra 45. Izzivalno oblečena tava po mestu in se znese nad vsakim moškim, ki jo poskuša izkoristiti. Sčasoma začne njeno skrivno življenje pronicati tudi v njen vsakdanjik v modni industriji.

Angel maščevanja (r. Abel Ferrara)

Thana je zadržano nemo dekle, ki dela na Manhattanu kot šivilija v modni industriji, večino prostega časa pa preživlja v zavetju svojega doma. Neke noči jo na poti domov posili neznan moški, doma pa se je loti še drugi posiljevalec. A tokrat moškemu ne ostane dolžna in ga do smrti premlati z likalnikom. Po tem dogodku popolnoma poblazni in začne streljati moške na newyorških ulicah s pištolo kalibra 45. Izzivalno oblečena tava po mestu in se znese nad vsakim moškim, ki jo poskuša izkoristiti. Sčasoma začne njeno skrivno življenje pronicati tudi v njen vsakdanjik v modni industriji.

Zasaditi zastavo (r. Bobbie Peers)

Včasih je zastavo lažje zasaditi na Luni kot v soseščini islandskih kmetov.

Zasaditi zastavo (r. Bobbie Peers)

Včasih je zastavo lažje zasaditi na Luni kot v soseščini islandskih kmetov.

Lani, ko je vlak šel mimo (r. Pang-Chuan Huang)

Pang-Chuan, čigar film Povratek se je lansko leto ustavil tudi na festival LIFFe, se vrača s filmom, ki se ustavlja na krajih njegovega takratnega filmskega potovanja z vlakom in poskuša ujeti naključno vzporedno življenje.

Lani, ko je vlak šel mimo (r. Pang-Chuan Huang)

Pang-Chuan, čigar film Povratek se je lansko leto ustavil tudi na festival LIFFe, se vrača s filmom, ki se ustavlja na krajih njegovega takratnega filmskega potovanja z vlakom in poskuša ujeti naključno vzporedno življenje.

Čistilka (r. Teemu Nikki)

Ali si ne želimo v resnici vsi postati tisti, komur služimo?

Čistilka (r. Teemu Nikki)

Ali si ne želimo v resnici vsi postati tisti, komur služimo?

Jezdeci (r. Anna Gawlita)

Na velikonočno nedeljo se v neki poljski vasi tradicionalno zberejo konjeniki, oboroženi z molitvijo in kipom Kristusa. V skoraj fanatičnem obredu dirjajo od vasi do vasi in širijo božjo besedo.

Jezdeci (r. Anna Gawlita)

Na velikonočno nedeljo se v neki poljski vasi tradicionalno zberejo konjeniki, oboroženi z molitvijo in kipom Kristusa. V skoraj fanatičnem obredu dirjajo od vasi do vasi in širijo božjo besedo.

III (r. Marta Pajek)

Moški in ženska se srečata v čakalnici. Njuno srečanje se spremeni v raziskovanje spolnosti, čakalnica pa v rajski vrt.

III (r. Marta Pajek)

Moški in ženska se srečata v čakalnici. Njuno srečanje se spremeni v raziskovanje spolnosti, čakalnica pa v rajski vrt.

Zvok padanja (r. Chien-Yu Lin)

Impresionističen prikaz izgube svobode in obledelega življenja zavoljo odločitve nekega vrtnarja na nek povsem navaden dan.

Zvok padanja (r. Chien-Yu Lin)

Impresionističen prikaz izgube svobode in obledelega življenja zavoljo odločitve nekega vrtnarja na nek povsem navaden dan.

Sakke (r. Anssi Kasitonni)

Sakke je deskar na snegu, ki bo s prijateljem posnel film o sebi.

Sakke (r. Anssi Kasitonni)

Sakke je deskar na snegu, ki bo s prijateljem posnel film o sebi.

Fant zaprosi svoje dekle na gori (r. Bernhard Wenger)

Daniel kani zaprositi svojo punco, ob strani pa mu stojijo prijatelji, ki bodo celoten dogodek ovekovečili. Navsezadnje gre za najlepši dan njunega življenja. Ali pač ne?

Fant zaprosi svoje dekle na gori (r. Bernhard Wenger)

Daniel kani zaprositi svojo punco, ob strani pa mu stojijo prijatelji, ki bodo celoten dogodek ovekovečili. Navsezadnje gre za najlepši dan njunega življenja. Ali pač ne?

Všteto v ceno (r. Corina Schwingruber Ilić)

Telovadba na palubi za sončenje, konga v restavraciji, fotografiranje s kapitanom ali lepotno tekmovanje za vse generacije. Na križarjenju je imenitna zabava zagotovljena, medtem ko vaša hotelska soba mirno pluje. Pomorske počitniške trdnjave so v modi in posli cvetijo. Ko je križarjenja konec, pa ostanejo le še kupi digitalnih spominov in oblak izpušnih dimov na obzorju.

Všteto v ceno (r. Corina Schwingruber Ilić)

Telovadba na palubi za sončenje, konga v restavraciji, fotografiranje s kapitanom ali lepotno tekmovanje za vse generacije. Na križarjenju je imenitna zabava zagotovljena, medtem ko vaša hotelska soba mirno pluje. Pomorske počitniške trdnjave so v modi in posli cvetijo. Ko je križarjenja konec, pa ostanejo le še kupi digitalnih spominov in oblak izpušnih dimov na obzorju.

Zombiji (r. Baloji)

Filmsko popotovanje med upanjem in obupom fatamorganske Kinšase: od kulture frizerskega salona do futurističnega samotarskega obiskovanja klubov, od urbanih parad v čast samovšečnega diktatorja do modernega vesterna v maniri Takeshija Kitana.

Zombiji (r. Baloji)

Filmsko popotovanje med upanjem in obupom fatamorganske Kinšase: od kulture frizerskega salona do futurističnega samotarskega obiskovanja klubov, od urbanih parad v čast samovšečnega diktatorja do modernega vesterna v maniri Takeshija Kitana.

Božično darilo (r. Bogdan Muresanu)

20. decembra leta 1989, le nekaj dni po tem, ko Ceausescu krvavo zatre proteste v Temišvaru, se za nekega družinskega očeta miren večer spreobrne v katastrofo. Njegov sin je namreč svoje pismo Božičku oddal na pošto in pred tem pravilno domneval, da je očetova božična želja videti Ceausescuja mrtvega.

Božično darilo (r. Bogdan Muresanu)

20. decembra leta 1989, le nekaj dni po tem, ko Ceausescu krvavo zatre proteste v Temišvaru, se za nekega družinskega očeta miren večer spreobrne v katastrofo. Njegov sin je namreč svoje pismo Božičku oddal na pošto in pred tem pravilno domneval, da je očetova božična želja videti Ceausescuja mrtvega.

Padec (r. Boris Labbé)

Ko se nebesna bitja spustijo na Zemljo in se začnejo vživljati v njeno prebivalstvo, je svetovni red porušen. Posledica teh dogodkov je tragičen padec, ki privede do rojstva dveh bistvenih nasprotij: peklenskih in nebeških krogov.

Padec (r. Boris Labbé)

Ko se nebesna bitja spustijo na Zemljo in se začnejo vživljati v njeno prebivalstvo, je svetovni red porušen. Posledica teh dogodkov je tragičen padec, ki privede do rojstva dveh bistvenih nasprotij: peklenskih in nebeških krogov.

Sodobno gibanje (r. Teo Guillem)

Naslanjači, podplati, jogiji, moči, roke, spomini, plastika. Množica predmetov oživi, zapleše in se zavrti v bizarni koreografiji.

Sodobno gibanje (r. Teo Guillem)

Naslanjači, podplati, jogiji, moči, roke, spomini, plastika. Množica predmetov oživi, zapleše in se zavrti v bizarni koreografiji.

Eksces bo naša odrešitev (r. Morgane Dziurla-Petit)

Francosko mestece nima kina, lekarne ali frizerja, dobi pa svojo teroristično grožnjo, ki med domačini sproži preplah in razkrije globoko zakoreninjene psihoze. Tragikomičen preplet nesporazumov, zasedba nezanesljivih pričevalcev, navdušenje in dvoličnost se stopnjujejo v zabavno in strašljivo zrcalo skrajne desnice.

Eksces bo naša odrešitev (r. Morgane Dziurla-Petit)

Francosko mestece nima kina, lekarne ali frizerja, dobi pa svojo teroristično grožnjo, ki med domačini sproži preplah in razkrije globoko zakoreninjene psihoze. Tragikomičen preplet nesporazumov, zasedba nezanesljivih pričevalcev, navdušenje in dvoličnost se stopnjujejo v zabavno in strašljivo zrcalo skrajne desnice.

Mačji dnevi (r. Jon Frickey)

Ko Jiro nenadoma izgubi apetit in željo po palačinkah, postane njegovemu očetu jasno, da je s sinom nekaj narobe. Zdravnica hitro najde razlog: Jijo ima mačjo gripo. Resda je ta nenevarna in predvideno okrevanje hitro, a kljub temu ni vse v najlepšem redu. Mar ne zbolevajo mačke za mačjo gripo? Ilustrator Jon Frickey skozi preplet čudovitih abstraktnih podob in z izjemnim občutkom za detajle naniza nevsakdanjo, a obenem domačno zgodbo.

Mačji dnevi (r. Jon Frickey)

Ko Jiro nenadoma izgubi apetit in željo po palačinkah, postane njegovemu očetu jasno, da je s sinom nekaj narobe. Zdravnica hitro najde razlog: Jijo ima mačjo gripo. Resda je ta nenevarna in predvideno okrevanje hitro, a kljub temu ni vse v najlepšem redu. Mar ne zbolevajo mačke za mačjo gripo? Ilustrator Jon Frickey skozi preplet čudovitih abstraktnih podob in z izjemnim občutkom za detajle naniza nevsakdanjo, a obenem domačno zgodbo.

Potop (r. Kristijan Krajnčan)

Po daljši očetovi odsotnosti sin poskuša najti izgubljeno bližino na izletu v družinsko gorsko kočo. Bolj ko se trudi, bolj se zdi oče hladen in nedostopen. Ko sončen dan nepričakovano prekine močno deževje, sina zaskrbi, da je to povezano z očetom. Bo zbral dovolj moči, da bo še pred potopom spregledal resnico?

Potop (r. Kristijan Krajnčan)

Po daljši očetovi odsotnosti sin poskuša najti izgubljeno bližino na izletu v družinsko gorsko kočo. Bolj ko se trudi, bolj se zdi oče hladen in nedostopen. Ko sončen dan nepričakovano prekine močno deževje, sina zaskrbi, da je to povezano z očetom. Bo zbral dovolj moči, da bo še pred potopom spregledal resnico?

Brez naslova (zažgana guma na asfaltu, 2018) (r. Tinja Ruusuvuori)

V oddaljeni norveški vasici ceste burijo duhove. Film Brez naslova se – z dobro mero humorja – nameni raziskati srhljiv fenomen: skrivnostne sledove gum na cestiščih. Režiserka Tinja Ruusuvuori se ogne vzorcem klasičnega dokumentarca ter ustvari ironično in nadrealistično delo, ki se dotakne tudi vprašanj človečnosti.

Brez naslova (zažgana guma na asfaltu, 2018) (r. Tinja Ruusuvuori)

V oddaljeni norveški vasici ceste burijo duhove. Film Brez naslova se – z dobro mero humorja – nameni raziskati srhljiv fenomen: skrivnostne sledove gum na cestiščih. Režiserka Tinja Ruusuvuori se ogne vzorcem klasičnega dokumentarca ter ustvari ironično in nadrealistično delo, ki se dotakne tudi vprašanj človečnosti.

Avenija Patision (r. Thanasis Neofotistos)

Yannijeva mama je na poti na avdicijo za vlogo Shakespearjeve Viole, ko ugotovi, da je njen sin ostal sam doma. Skozi številne telefonske klice si prizadeva uskladiti svoje najpomembnejše življenjske vloge, in to med prečkanjem najbolj kontroverznega dela Aten, avenije Patision.

Avenija Patision (r. Thanasis Neofotistos)

Yannijeva mama je na poti na avdicijo za vlogo Shakespearjeve Viole, ko ugotovi, da je njen sin ostal sam doma. Skozi številne telefonske klice si prizadeva uskladiti svoje najpomembnejše življenjske vloge, in to med prečkanjem najbolj kontroverznega dela Aten, avenije Patision.