Lahko noč, mamica (r: Veronika Franz, Severin Fiala)

Še eno srhljivo popotovanje po stranpoteh človeškega vedenja iz družinske produkcije avstrijskega pikreža Ulricha Seidla. Vrhunec poletnega vročinskega vala. V oddaljeni podeželski hiši med gozdom in koruznimi polji desetletna dvojčka čakata svojo mamo. Ko se ta vrne, je njena glava ovita v povoje zaradi prestale plastične operacije. Po njeni vrnitvi nič več ni, kot je bilo. Mati je zdaj stroga in hladna, družini pa poskuša omejiti vezi z zunanjim svetom. Dvojčka začneta dvomiti, ali je ta ženska resnično njuna mati. Odločena sta, da prideta zadevi do dna in poiščeta resnico.

Lahko noč, mamica (r: Veronika Franz, Severin Fiala)

Še eno srhljivo popotovanje po stranpoteh človeškega vedenja iz družinske produkcije avstrijskega pikreža Ulricha Seidla. Vrhunec poletnega vročinskega vala. V oddaljeni podeželski hiši med gozdom in koruznimi polji desetletna dvojčka čakata svojo mamo. Ko se ta vrne, je njena glava ovita v povoje zaradi prestale plastične operacije. Po njeni vrnitvi nič več ni, kot je bilo. Mati je zdaj stroga in hladna, družini pa poskuša omejiti vezi z zunanjim svetom. Dvojčka začneta dvomiti, ali je ta ženska resnično njuna mati. Odločena sta, da prideta zadevi do dna in poiščeta resnico.

Mrhovinar (r: Joel Potrykus)

Anarhična in uporniška sklenitev »živalske trilogije« enega najbolj svojskih ustvarjalcev sodobnega ameriškega neodvisnega filma prinaša zgodbo o malem človeku, ki se v imenu vse bolj brezpravnih 99 odstotkov ameriške družbe poda v napad na korporativno Ameriko. Marty Jackitansky, začasno zaposlen v pisarni za izdajo hipotečnih posojil, si je odločen izboriti tisto, kar mu pripada, s prevarami in krajo korporacij. Najprej namerava okrasti kar lastno firmo, kar pove tudi Dereku, edinemu prijatelju na delu. A napetost in stres, ki si ju s tem naprti, začneta vse bolj vplivati nanj. Postane ujetnik lastnih sumničenj, zaradi česar se zateče v Derekovo klet. Toda v enem izmed napadov tesnobe začne groziti tudi Dereku, zato pobegne v Detroit, mesto, ki so ga v njegovih očeh korporacije izžele tako kot vse iz tistih nevidnih 99 odstotkov ameriške družbe.

Mrhovinar (r: Joel Potrykus)

Anarhična in uporniška sklenitev »živalske trilogije« enega najbolj svojskih ustvarjalcev sodobnega ameriškega neodvisnega filma prinaša zgodbo o malem človeku, ki se v imenu vse bolj brezpravnih 99 odstotkov ameriške družbe poda v napad na korporativno Ameriko. Marty Jackitansky, začasno zaposlen v pisarni za izdajo hipotečnih posojil, si je odločen izboriti tisto, kar mu pripada, s prevarami in krajo korporacij. Najprej namerava okrasti kar lastno firmo, kar pove tudi Dereku, edinemu prijatelju na delu. A napetost in stres, ki si ju s tem naprti, začneta vse bolj vplivati nanj. Postane ujetnik lastnih sumničenj, zaradi česar se zateče v Derekovo klet. Toda v enem izmed napadov tesnobe začne groziti tudi Dereku, zato pobegne v Detroit, mesto, ki so ga v njegovih očeh korporacije izžele tako kot vse iz tistih nevidnih 99 odstotkov ameriške družbe.

Pleme (r: Miroslav Slabošpitski)

Celovečerni prvenec večkrat nagrajenega ukrajinskega režiserja je zgodba o najstniškem nasilju in iskanju identitete v novem okolju, njeni protagonisti pa se med seboj pogovarjajo izključno v znakovnem jeziku. Film je predvajan brez podnapisov ali razlage. Gluhonemega Sergeja vpišejo v internat s prilagojenim programom za gluhoneme. V novi šoli se sreča s Plemenom, mrežo, ki se ukvarja s kriminalom in prostitucijo. Sergej sodeluje pri nekaj organiziranih ropih in tako uspešno napreduje po hierarhiji kriminalne organizacije. Nato spozna Ano, eno od šefovih priležnic, in kmalu nevedé prekrši vsa nenapisana pravila Plemena.

Pleme (r: Miroslav Slabošpitski)

Celovečerni prvenec večkrat nagrajenega ukrajinskega režiserja je zgodba o najstniškem nasilju in iskanju identitete v novem okolju, njeni protagonisti pa se med seboj pogovarjajo izključno v znakovnem jeziku. Film je predvajan brez podnapisov ali razlage. Gluhonemega Sergeja vpišejo v internat s prilagojenim programom za gluhoneme. V novi šoli se sreča s Plemenom, mrežo, ki se ukvarja s kriminalom in prostitucijo. Sergej sodeluje pri nekaj organiziranih ropih in tako uspešno napreduje po hierarhiji kriminalne organizacije. Nato spozna Ano, eno od šefovih priležnic, in kmalu nevedé prekrši vsa nenapisana pravila Plemena.

Požri svoje prednike (r: Jean-Charles Hue)

Triler s pridihom dokumentarnega filma orisuje resnično življenje Romov na severu Francije in je v celoti posnet s tamkajšnjimi naturščiki. Osemnajstletni Jason Dorkel pripada skupnosti jeniških Romov, nomadskemu ljudstvu s severa Francije. Med praznovanjem krsta se po petnajstih letih iz ječe vrne njegov polbrat Fred. Oba se skupaj z nasilnim, vzkipljivim bratom Michaelom in z njunim bratrancem, sicer krščanskim aktivistom Moisom, odpravita na lov za pošiljko rabljenega bakra. Zaradi Fredove nespretnosti se stvari na poti zapletejo, k čemur pripomorejo tudi nenehna medsebojna nesoglasja, ki njihovo druženje zapeljejo na pot nepredvidljivega nasilja ...

Požri svoje prednike (r: Jean-Charles Hue)

Triler s pridihom dokumentarnega filma orisuje resnično življenje Romov na severu Francije in je v celoti posnet s tamkajšnjimi naturščiki. Osemnajstletni Jason Dorkel pripada skupnosti jeniških Romov, nomadskemu ljudstvu s severa Francije. Med praznovanjem krsta se po petnajstih letih iz ječe vrne njegov polbrat Fred. Oba se skupaj z nasilnim, vzkipljivim bratom Michaelom in z njunim bratrancem, sicer krščanskim aktivistom Moisom, odpravita na lov za pošiljko rabljenega bakra. Zaradi Fredove nespretnosti se stvari na poti zapletejo, k čemur pripomorejo tudi nenehna medsebojna nesoglasja, ki njihovo druženje zapeljejo na pot nepredvidljivega nasilja ...

Proletarska zimska pravljica (r: Julian Radlmaier)

Shakespearjansko obarvana in prevratniško navdahnjena kritika neolibralnega zatiranja delavstva, tragikomedija o zarotništvu oblastnikov ter predvsem iskren poklon lenobi, ki v najbolj skrajnih oblikah postane orožje družbenega upora. Trije mladi Gruzijci naj bi počistili graščino, kjer nemški proizvajalec orožja za izbrance pripravlja razstavo svoje umetniške zbirke. Ko opravijo delo, se začno poigravati z mislijo, da bi se tudi sami udeležili sprejema. Toda predstavniki družbene elite jim dajo jasno in nedvoumno vedeti, da je delavski razred v njihovi družbi nezaželen in da je njegov prostor spodaj, v temačnih kletnih prostorih. Pa vendar – že prav bahaško obložene mize zapeljujejo in dražijo brbončice, predvsem pa kličejo k odločni in brezkompromisni zavrnitvi krivičnih in vsiljenih »pravil« razredne družbe. Saj se je vendar tudi francoska revolucija začela zaradi »rogljička«!

Proletarska zimska pravljica (r: Julian Radlmaier)

Shakespearjansko obarvana in prevratniško navdahnjena kritika neolibralnega zatiranja delavstva, tragikomedija o zarotništvu oblastnikov ter predvsem iskren poklon lenobi, ki v najbolj skrajnih oblikah postane orožje družbenega upora. Trije mladi Gruzijci naj bi počistili graščino, kjer nemški proizvajalec orožja za izbrance pripravlja razstavo svoje umetniške zbirke. Ko opravijo delo, se začno poigravati z mislijo, da bi se tudi sami udeležili sprejema. Toda predstavniki družbene elite jim dajo jasno in nedvoumno vedeti, da je delavski razred v njihovi družbi nezaželen in da je njegov prostor spodaj, v temačnih kletnih prostorih. Pa vendar – že prav bahaško obložene mize zapeljujejo in dražijo brbončice, predvsem pa kličejo k odločni in brezkompromisni zavrnitvi krivičnih in vsiljenih »pravil« razredne družbe. Saj se je vendar tudi francoska revolucija začela zaradi »rogljička«!

Puberteta: navodila za uporabo (r: Jean-François Caissy)

Dokumentaristični portret generacije dijakov na srednji šoli v Kanadi, posnet v duhu institucionalnih študij Fredericka Wisemana. Dogajanje na srednji šoli zajema ključni čas med otroštvom in odraslostjo. Meje vseh vrst so na hudi preizkušnji: dijaki si v nekem trenutku rišejo tatuje po rokah, spet v drugem na skrivaj kadijo travo. Ta vidik njihovega vsakdana – kršenje pravil, problemi z disciplino, medsebojni spori – pomeni osrednjo temo dolgih pogovorov med adolescenti in šolskimi socialnimi delavci. Šola tako ne opravlja le vloge izobraževalne ustanove, temveč postane tudi instrument, s katerim družba udejanja odločilen vpliv na svojo mladino. To je prostor, kjer mladi prejmejo moralne smernice za delovanje v družbi, v katero pravkar vstopajo.

Puberteta: navodila za uporabo (r: Jean-François Caissy)

Dokumentaristični portret generacije dijakov na srednji šoli v Kanadi, posnet v duhu institucionalnih študij Fredericka Wisemana. Dogajanje na srednji šoli zajema ključni čas med otroštvom in odraslostjo. Meje vseh vrst so na hudi preizkušnji: dijaki si v nekem trenutku rišejo tatuje po rokah, spet v drugem na skrivaj kadijo travo. Ta vidik njihovega vsakdana – kršenje pravil, problemi z disciplino, medsebojni spori – pomeni osrednjo temo dolgih pogovorov med adolescenti in šolskimi socialnimi delavci. Šola tako ne opravlja le vloge izobraževalne ustanove, temveč postane tudi instrument, s katerim družba udejanja odločilen vpliv na svojo mladino. To je prostor, kjer mladi prejmejo moralne smernice za delovanje v družbi, v katero pravkar vstopajo.

Slepa (r: Vogt)

Izviren, temen in duhovit celovečerni prvenec, v katerem se režiser Eskil Vogt sprašuje, kakšen je pomen človeškega vida v vizualnem mediju. Ingrid je slepa. Vse, kar ji preostane, sta poslušanje radia in zvokov, ki jo obkrožajo. Obhaja jo strah, da njen mož Morten, medtem ko sedi ob njej na postelji, po spletnih klepetalnicah na skrivaj flirta z mladenkami. Einar ima nagnjenje do spletne pornografije in do žensk z dolgimi lasmi, ampak je preveč sramežljiv, da bi kakšno ogovoril. Elin živi nasproti njega in nima nikogar, razen otroka, ki večino časa preživi pri očetu. Ingridino življenje je povezano z Einarjem in Elin. Povezujejo jih podobni strahovi in v nekem trenutku celo Ingridina slepota. Ingrid se zaveda Einarjevih in Elinih spolnih želja in tudi Elin je seznanjena z Ingridinimi prednostmi. Ali pa sta tudi ona dva samo plod njene domišljije?

Slepa (r: Vogt)

Izviren, temen in duhovit celovečerni prvenec, v katerem se režiser Eskil Vogt sprašuje, kakšen je pomen človeškega vida v vizualnem mediju. Ingrid je slepa. Vse, kar ji preostane, sta poslušanje radia in zvokov, ki jo obkrožajo. Obhaja jo strah, da njen mož Morten, medtem ko sedi ob njej na postelji, po spletnih klepetalnicah na skrivaj flirta z mladenkami. Einar ima nagnjenje do spletne pornografije in do žensk z dolgimi lasmi, ampak je preveč sramežljiv, da bi kakšno ogovoril. Elin živi nasproti njega in nima nikogar, razen otroka, ki večino časa preživi pri očetu. Ingridino življenje je povezano z Einarjem in Elin. Povezujejo jih podobni strahovi in v nekem trenutku celo Ingridina slepota. Ingrid se zaveda Einarjevih in Elinih spolnih želja in tudi Elin je seznanjena z Ingridinimi prednostmi. Ali pa sta tudi ona dva samo plod njene domišljije?

Številka 55 (r: Kristijan Milić)

Veliki zmagovalec letošnjega puljskega filmskega festivala, nagrajen s kar osmimi zlatimi arenami, je pristen in obenem čustveno nabit prikaz resničnega dogajanja med hrvaško osamosvojitveno vojno. Jeseni leta 1991 se skupina hrvaških vojakov v improviziranem oklepniku odpravi na patruljo. Kmalu padejo v zasedo, vozilo je uničeno, vojaki pa se morajo zateči v bližnjo hišo. Obkoljeni vojaki se 24 ur upirajo srbskim enotam, obenem pa se jih njihovi soborci trudijo rešiti iz zasede …

Številka 55 (r: Kristijan Milić)

Veliki zmagovalec letošnjega puljskega filmskega festivala, nagrajen s kar osmimi zlatimi arenami, je pristen in obenem čustveno nabit prikaz resničnega dogajanja med hrvaško osamosvojitveno vojno. Jeseni leta 1991 se skupina hrvaških vojakov v improviziranem oklepniku odpravi na patruljo. Kmalu padejo v zasedo, vozilo je uničeno, vojaki pa se morajo zateči v bližnjo hišo. Obkoljeni vojaki se 24 ur upirajo srbskim enotam, obenem pa se jih njihovi soborci trudijo rešiti iz zasede …

Velika hiša (r: Fellipe Barbosa)

Prepričljivi prvenec brazilskega odkritja, ki se iz izrazito intimne, delno avtobiografske zgodbe o odraščanju prelevi v kritično obravnavo razrednih razlik in rasizma sodobne brazilske družbe. 17-letni Jean s starši in mlajšo sestro živi v elitnem predelu Ria, kjer mladi obiskujejo zasebne šole, naokrog jih prevažajo družinski vozniki, doma pa za red skrbijo hišne pomočnice. Jean je v zadnjem letniku srednje šole in moral bi se odločiti, kaj bo študiral. A kaj ko mu dekleta, piljenje zunanjega videza in divje nočno življenje vzamejo toliko časa. Jean poskuša ubežati tudi vse preveč zaščitniškim staršem, zato se mu še sanja ne, da so se znašli v resnih finančnih težavah. Nad družino se začno zbirati temni oblaki in Jean se mora kmalu sprijazniti z dejstvom, da mu zaradi očetovega bankrota lagodno življenje med družbeno elito ne bo več dosegljivo.

Velika hiša (r: Fellipe Barbosa)

Prepričljivi prvenec brazilskega odkritja, ki se iz izrazito intimne, delno avtobiografske zgodbe o odraščanju prelevi v kritično obravnavo razrednih razlik in rasizma sodobne brazilske družbe. 17-letni Jean s starši in mlajšo sestro živi v elitnem predelu Ria, kjer mladi obiskujejo zasebne šole, naokrog jih prevažajo družinski vozniki, doma pa za red skrbijo hišne pomočnice. Jean je v zadnjem letniku srednje šole in moral bi se odločiti, kaj bo študiral. A kaj ko mu dekleta, piljenje zunanjega videza in divje nočno življenje vzamejo toliko časa. Jean poskuša ubežati tudi vse preveč zaščitniškim staršem, zato se mu še sanja ne, da so se znašli v resnih finančnih težavah. Nad družino se začno zbirati temni oblaki in Jean se mora kmalu sprijazniti z dejstvom, da mu zaradi očetovega bankrota lagodno življenje med družbeno elito ne bo več dosegljivo.

20.000 dni na Zemlji (r: Iain Forsyth, Jane Pollard)

Dvajsettisoči dan v življenju Nicka Cava – od jutranjega zvoka budilke do sprehoda po plaži po večernem koncertu. Celovečerni dokumentarni prvenec britanskih režiserjev Iaina Forsytha in Jane Pollard v namišljenem dnevu oriše življenjsko zgodbo avstralskega glasbenika Nicka Cava. Filmska pripoved razlaga Cavov pogled na svet in njegovo filozofijo, ki jo prenaša na glasbeno ustvarjanje. Dramatizirani prizori se vračajo v glasbenikovo otroštvo, njegovi glasbeni sopotniki, kot sta Blixa Bargeld in Kylie Minogue, pa se spominjajo minulih sodelovanj. Kombinacija igranih in dokumentarnih posnetkov na vsakem koraku briše mejo med umišljenim in resničnim ter med zasebnim in javnim. Dvajset tisoč dni na Zemlji ni toliko klasični dokumentarec kot portret nebrzdane ustvarjalnosti.

20.000 dni na Zemlji (r: Iain Forsyth, Jane Pollard)

Dvajsettisoči dan v življenju Nicka Cava – od jutranjega zvoka budilke do sprehoda po plaži po večernem koncertu. Celovečerni dokumentarni prvenec britanskih režiserjev Iaina Forsytha in Jane Pollard v namišljenem dnevu oriše življenjsko zgodbo avstralskega glasbenika Nicka Cava. Filmska pripoved razlaga Cavov pogled na svet in njegovo filozofijo, ki jo prenaša na glasbeno ustvarjanje. Dramatizirani prizori se vračajo v glasbenikovo otroštvo, njegovi glasbeni sopotniki, kot sta Blixa Bargeld in Kylie Minogue, pa se spominjajo minulih sodelovanj. Kombinacija igranih in dokumentarnih posnetkov na vsakem koraku briše mejo med umišljenim in resničnim ter med zasebnim in javnim. Dvajset tisoč dni na Zemlji ni toliko klasični dokumentarec kot portret nebrzdane ustvarjalnosti.

Alan Partridge: Alfa samec (r: Declan Lowney)

Izmišljen radijski lik DJ Alan Partridge, ikona angleškega radijskega humorja, po dvajsetih letih najde pot tudi na filmska platna. Lik Alana Gordona Partridgea sta leta 1991 ustvarila Armando Iannucci in Steve Coogan, ki ga je vselej interpretiral, v tej filmski različici pa tudi utelesil. Alan Partridge dela za majhno radijsko postajo, ki postane žrtev prevzema velike brezdušne korporacije. Alanov sodelavec Pat je prepričan, da bosta oba kaj kmalu ostala na cesti, vendar Partridge ohrani povsem mirno kri. Ko pa izve, da se novi nadrejeni odločajo med njim in Patom, se za prijateljevim hrbtom nemudoma skrivaj snide z njimi in jih prepriča, naj raje odslovijo Pata, kar tudi storijo. A Pat se še isti večer maščuje: celotno radijsko postajo vzame za talca in zahteva svojo pravico.

Alan Partridge: Alfa samec (r: Declan Lowney)

Izmišljen radijski lik DJ Alan Partridge, ikona angleškega radijskega humorja, po dvajsetih letih najde pot tudi na filmska platna. Lik Alana Gordona Partridgea sta leta 1991 ustvarila Armando Iannucci in Steve Coogan, ki ga je vselej interpretiral, v tej filmski različici pa tudi utelesil. Alan Partridge dela za majhno radijsko postajo, ki postane žrtev prevzema velike brezdušne korporacije. Alanov sodelavec Pat je prepričan, da bosta oba kaj kmalu ostala na cesti, vendar Partridge ohrani povsem mirno kri. Ko pa izve, da se novi nadrejeni odločajo med njim in Patom, se za prijateljevim hrbtom nemudoma skrivaj snide z njimi in jih prepriča, naj raje odslovijo Pata, kar tudi storijo. A Pat se še isti večer maščuje: celotno radijsko postajo vzame za talca in zahteva svojo pravico.

Amaterji (r: Hans Petter Moland)

Mešanica skandinavskega krimiča in črne komedije, v kateri ponižen delavec po sinovi smrti osebno obračuna z norveškim podzemljem. Norveška pozimi. Delavni, a introvertirani Nils dela kot voznik velikega pluga, s katerim čisti ceste in gorske prelaze negostoljubne zimske pokrajine. Za svoje delo je pravkar osvojil naziv meščana leta, a obenem je izvedel tudi, da je njegov sin umrl zaradi prevelikega odmerka heroina. Ker ne verjame uradni razlagi sinove smrti, se odpravi osebno poiskat domnevne morilce. Presenetljiv potek dogodkov iz njega naredi neusmiljenega junaka podzemlja, čigar identitete nihče ne pozna. Na svojem pohodu se sreča z miselnostjo švedskih, norveških in srbskih gangsterjev, zasnežena norveška pokrajina pa postane adut, s katerim stvari obrne v svoj prid.

Amaterji (r: Hans Petter Moland)

Mešanica skandinavskega krimiča in črne komedije, v kateri ponižen delavec po sinovi smrti osebno obračuna z norveškim podzemljem. Norveška pozimi. Delavni, a introvertirani Nils dela kot voznik velikega pluga, s katerim čisti ceste in gorske prelaze negostoljubne zimske pokrajine. Za svoje delo je pravkar osvojil naziv meščana leta, a obenem je izvedel tudi, da je njegov sin umrl zaradi prevelikega odmerka heroina. Ker ne verjame uradni razlagi sinove smrti, se odpravi osebno poiskat domnevne morilce. Presenetljiv potek dogodkov iz njega naredi neusmiljenega junaka podzemlja, čigar identitete nihče ne pozna. Na svojem pohodu se sreča z miselnostjo švedskih, norveških in srbskih gangsterjev, zasnežena norveška pokrajina pa postane adut, s katerim stvari obrne v svoj prid.

Banda punc (r: Céline Sciamma)

Najstniška zgodba iz predmestja Pariza, s katero Céline Sciamma nadaljuje svoje raziskovanje spolne identitete v poznem otroštvu. Marieme je povprečna, tiha najstnica, ki s starši in sestro živi v eni revnejših sosesk v Parizu. Svojo priložnost dočaka, ko jo tamkajšnja dekleta zvabijo v svojo tolpo, kar ji obeta dostop do prikupnih fantov. Marieme se takoj vživi v vlogo razgrajaškega dekleta, ki skupaj s prijateljicami postopa po nakupovalnih centrih in grozi konkurenčnim tolpam. Nekdaj tiha najstnica se tako odpravi na pot preobrazbe, v kateri postaja mlada ženska, polna uporniškega duha in obenem odrasla oseba, ki povsem nadzoruje lastno usodo.

Banda punc (r: Céline Sciamma)

Najstniška zgodba iz predmestja Pariza, s katero Céline Sciamma nadaljuje svoje raziskovanje spolne identitete v poznem otroštvu. Marieme je povprečna, tiha najstnica, ki s starši in sestro živi v eni revnejših sosesk v Parizu. Svojo priložnost dočaka, ko jo tamkajšnja dekleta zvabijo v svojo tolpo, kar ji obeta dostop do prikupnih fantov. Marieme se takoj vživi v vlogo razgrajaškega dekleta, ki skupaj s prijateljicami postopa po nakupovalnih centrih in grozi konkurenčnim tolpam. Nekdaj tiha najstnica se tako odpravi na pot preobrazbe, v kateri postaja mlada ženska, polna uporniškega duha in obenem odrasla oseba, ki povsem nadzoruje lastno usodo.

Birdman (r: Alejandro González Iñárritu)

Prepričljiv režijski dosežek mehiškega cineasta Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, v katerem breme zvezdništva zrcali resnično izkušnjo igralca Michaela Keatona. Riggan Thomson je nekdanji hollywoodski zvezdnik, znan po filmski upodobitvi superjunaka Birdmana. S točke daleč od vrhunca uspeha se sedaj poskuša vrniti na prizorišče z ambiciozno broadwajsko predstavo. Upa, da se bo s to tvegano potezo uveljavil kot polnovredni umetnik. Kmalu pred premiero predstave pa se začnejo kopičiti težave, saj se eden izmed igralcev med vajami poškoduje v čudni nesreči. Namesto njega najamejo igralca Mika Shinerja, ki zagotavlja uspeh, a v projekt prinese kopico osebnih ekscentričnosti. Bolj ko se bliža premiera, bolj negotov je Riggan, ki je v projekt za povrh vložil vso svojo osebno in poklicno verodostojnost ...

Birdman (r: Alejandro González Iñárritu)

Prepričljiv režijski dosežek mehiškega cineasta Alejandra Gonzáleza Iñárrituja, v katerem breme zvezdništva zrcali resnično izkušnjo igralca Michaela Keatona. Riggan Thomson je nekdanji hollywoodski zvezdnik, znan po filmski upodobitvi superjunaka Birdmana. S točke daleč od vrhunca uspeha se sedaj poskuša vrniti na prizorišče z ambiciozno broadwajsko predstavo. Upa, da se bo s to tvegano potezo uveljavil kot polnovredni umetnik. Kmalu pred premiero predstave pa se začnejo kopičiti težave, saj se eden izmed igralcev med vajami poškoduje v čudni nesreči. Namesto njega najamejo igralca Mika Shinerja, ki zagotavlja uspeh, a v projekt prinese kopico osebnih ekscentričnosti. Bolj ko se bliža premiera, bolj negotov je Riggan, ki je v projekt za povrh vložil vso svojo osebno in poklicno verodostojnost ...

Čudesa (r: Alice Rohrwacher)

Družinska pripoved z idiličnega podeželja na meji med Toskano in Umbrijo. Velika nagrada žirije na canskem filmskem festivalu. V družini dvanajstletne Gelsomine vladajo posebna pravila. Deklica kljub mladosti bdi nad celotno družino, še posebej nad tremi mlajšimi sestrami. Oče Wolfgang si je vedno želel moškega dediča, a tudi Gelsomina ima močan značaj, predvsem pa izrazit dar za čebelarstvo. Nekega dne na deželo prispe televizijska oddaja z bogatimi nagradami v izboru za najbolj tradicionalno družino. Gelsomina hoče sodelovati na tekmovanju, očeta pa medtem bolj skrbijo novi evropski zakoni, ki bi družini utegnili preprečiti nadaljnjo proizvodnjo medu. Po koncu tega izjemnega poletja za Gelsomino in njeno družino ni nič več kot prej.

Čudesa (r: Alice Rohrwacher)

Družinska pripoved z idiličnega podeželja na meji med Toskano in Umbrijo. Velika nagrada žirije na canskem filmskem festivalu. V družini dvanajstletne Gelsomine vladajo posebna pravila. Deklica kljub mladosti bdi nad celotno družino, še posebej nad tremi mlajšimi sestrami. Oče Wolfgang si je vedno želel moškega dediča, a tudi Gelsomina ima močan značaj, predvsem pa izrazit dar za čebelarstvo. Nekega dne na deželo prispe televizijska oddaja z bogatimi nagradami v izboru za najbolj tradicionalno družino. Gelsomina hoče sodelovati na tekmovanju, očeta pa medtem bolj skrbijo novi evropski zakoni, ki bi družini utegnili preprečiti nadaljnjo proizvodnjo medu. Po koncu tega izjemnega poletja za Gelsomino in njeno družino ni nič več kot prej.

Foxcatcher: Boj z norostjo (r: Bennett Miller)

Po resničnih dogodkih posneta zgodba o odnosu med ekscentričnim multimilijonarjem in rokoborcema, ki stopita pod njegovo okrilje. Mark Schultz je rokoborski prvak, ki nikoli ni izstopil iz sence svojega starejšega brata Dava. Priložnost začuti, ko ga bogat dedič kemijskega podjetja DuPont povabi na svoje posestvo, da bi ga tam osebno treniral v novi dvorani. Du Ponta pri tem ženejo skrivni motivi, še posebej dokazovanje svoji aristokratski materi, sloviti vzrediteljici konjev. Njegov značaj se začne ob dolgotrajnih treningih spreminjati, kar vpliva na Markovo krhko psihološko ravnovesje, zato du Pont na posestvo povabi še rokoborčevega brata. Ko du Pont spozna, da so na svetu stvari, ki jih denar ne more kupiti, začne odnos med njim in rokoborcema drseti v brezno, iz katerega ni vrnitve ...

Foxcatcher: Boj z norostjo (r: Bennett Miller)

Po resničnih dogodkih posneta zgodba o odnosu med ekscentričnim multimilijonarjem in rokoborcema, ki stopita pod njegovo okrilje. Mark Schultz je rokoborski prvak, ki nikoli ni izstopil iz sence svojega starejšega brata Dava. Priložnost začuti, ko ga bogat dedič kemijskega podjetja DuPont povabi na svoje posestvo, da bi ga tam osebno treniral v novi dvorani. Du Ponta pri tem ženejo skrivni motivi, še posebej dokazovanje svoji aristokratski materi, sloviti vzrediteljici konjev. Njegov značaj se začne ob dolgotrajnih treningih spreminjati, kar vpliva na Markovo krhko psihološko ravnovesje, zato du Pont na posestvo povabi še rokoborčevega brata. Ko du Pont spozna, da so na svetu stvari, ki jih denar ne more kupiti, začne odnos med njim in rokoborcema drseti v brezno, iz katerega ni vrnitve ...

G. Turner (r: Mike Leigh)

Biografski film o slikarju Josephu M. W. Turnerju je igralcu Timothyju Spallu prinesel nagrado za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu. Film raziskuje zadnje obdobje v življenju slikarja Josepha Mallorda Williama Turnerja. Begajo ga izumi njegovega časa – znanost, fotografija, železnica, ki močno vplivajo na njegovo pojmovanje umetnosti. Po očetovi smrti se slikar močno pretresen preseli h gospe Booth, vdovi in gospodarici hiše ob morju. A tam živi dvojno, saj ji ne izda svoje prave identitete. Srečuje se tudi z nekdanjo ljubico Sarah Danby, s katero ima odrasli hčeri, ki pa ju vztrajno zanika. Njegovo druženje s takratno aristokracijo, obiski bordela in nenavadni slikarski podvigi izrisujejo značaj navdihnjenega genija, a tudi čudaškega ekscentrika, ki ga briljantno upodobi igralec Timothy Spall.

G. Turner (r: Mike Leigh)

Biografski film o slikarju Josephu M. W. Turnerju je igralcu Timothyju Spallu prinesel nagrado za najboljšega igralca na festivalu v Cannesu. Film raziskuje zadnje obdobje v življenju slikarja Josepha Mallorda Williama Turnerja. Begajo ga izumi njegovega časa – znanost, fotografija, železnica, ki močno vplivajo na njegovo pojmovanje umetnosti. Po očetovi smrti se slikar močno pretresen preseli h gospe Booth, vdovi in gospodarici hiše ob morju. A tam živi dvojno, saj ji ne izda svoje prave identitete. Srečuje se tudi z nekdanjo ljubico Sarah Danby, s katero ima odrasli hčeri, ki pa ju vztrajno zanika. Njegovo druženje s takratno aristokracijo, obiski bordela in nenavadni slikarski podvigi izrisujejo značaj navdihnjenega genija, a tudi čudaškega ekscentrika, ki ga briljantno upodobi igralec Timothy Spall.

Gemma Bovery (r: Anne Fontaine)

Zabavna, domiselna pretopitev večne klasike romantičnega hrepenenja, Flaubertove Gospe Bovary, v sedanji čas s stasito Gemmo Arterton v vlogi strastne mladenke, naveličane dolgočasnega zakona. Nekdanji pariški boemski buržuj Martin je zdaj (bolj ali manj po lastni volji) vaški pek v podeželski Normandiji. Od njegovih mladostnih ambicij sta ostali le bogata domišljija in strast do dobre literature – predvsem izpod peresa Gustava Flauberta. Ni si težko zamisliti, v kakšno čustveno stanje ga pahne naključje, da se prav v njegovo soseščino priseli mlad angleški par z nenavadno domače zvenečimi imeni. Ne le, da se priseljenca imenujeta Charles in Gemma Bovery, tudi za njuno vedenje se zdi, da ga navdihujeta slavna Flaubertova junaka. Za ustvarjalca, ki neizživet ždi v peku Martinu, je priložnost (poleg testa) oblikovati usodo Flaubertovih junakov iz mesa in krvi preveč mamljiva, da bi se ji lahko uprl. Toda čedna Gemma ni brala klasikov in nima niti najmanjše želje po življenju koga drugega.

Gemma Bovery (r: Anne Fontaine)

Zabavna, domiselna pretopitev večne klasike romantičnega hrepenenja, Flaubertove Gospe Bovary, v sedanji čas s stasito Gemmo Arterton v vlogi strastne mladenke, naveličane dolgočasnega zakona. Nekdanji pariški boemski buržuj Martin je zdaj (bolj ali manj po lastni volji) vaški pek v podeželski Normandiji. Od njegovih mladostnih ambicij sta ostali le bogata domišljija in strast do dobre literature – predvsem izpod peresa Gustava Flauberta. Ni si težko zamisliti, v kakšno čustveno stanje ga pahne naključje, da se prav v njegovo soseščino priseli mlad angleški par z nenavadno domače zvenečimi imeni. Ne le, da se priseljenca imenujeta Charles in Gemma Bovery, tudi za njuno vedenje se zdi, da ga navdihujeta slavna Flaubertova junaka. Za ustvarjalca, ki neizživet ždi v peku Martinu, je priložnost (poleg testa) oblikovati usodo Flaubertovih junakov iz mesa in krvi preveč mamljiva, da bi se ji lahko uprl. Toda čedna Gemma ni brala klasikov in nima niti najmanjše želje po življenju koga drugega.

Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju (r: Roy Andersson)

Tretji in zadnji film petnajst let nastajajoče trilogije o človeški biti je švedskemu režiserju Royu Anderssonu prinesel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu. Sam in Jonathan sta potujoča prodajalca različnih zabavnih pripomočkov, kot so vampirski zobje, smejalna naprava in groteskna obrazna maska. Čeprav se jima njuni domnevni prodajni hiti ne zdijo posebej smešni, ljudi vseeno prepričujeta, naj jih kupijo. Na brezciljnem popotovanju srečata kapitana ladje, ki je opustil življenje na morju in postal brivec, učiteljico flamenka, ki rada otipava svojega mladega učenca, šepajočo natakarico, ki namesto denarja od strank sprejema poljube, ter vojaško brigado iz 18. stoletja, na čelu katere je kralj Karel XII. Roy Andersson nam z omenjenimi liki posmehljivo dokazuje absurdnost človekovega obstoja v primežu zahodne civilizacije.

Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju (r: Roy Andersson)

Tretji in zadnji film petnajst let nastajajoče trilogije o človeški biti je švedskemu režiserju Royu Anderssonu prinesel zlatega leva na beneškem filmskem festivalu. Sam in Jonathan sta potujoča prodajalca različnih zabavnih pripomočkov, kot so vampirski zobje, smejalna naprava in groteskna obrazna maska. Čeprav se jima njuni domnevni prodajni hiti ne zdijo posebej smešni, ljudi vseeno prepričujeta, naj jih kupijo. Na brezciljnem popotovanju srečata kapitana ladje, ki je opustil življenje na morju in postal brivec, učiteljico flamenka, ki rada otipava svojega mladega učenca, šepajočo natakarico, ki namesto denarja od strank sprejema poljube, ter vojaško brigado iz 18. stoletja, na čelu katere je kralj Karel XII. Roy Andersson nam z omenjenimi liki posmehljivo dokazuje absurdnost človekovega obstoja v primežu zahodne civilizacije.

Gozdovi so še vedno zeleni (r: Marko Naberšnik)

Film Marka Naberšnika, posnet v avstrijski koprodukciji na resničnih prizoriščih prve svetovne vojne v Julijskih Alpah. Prva svetovna vojna; avstro-ogrska monarhija na soški fronti bije bitko proti Kraljevini Italiji. Po italijanskem topnem napadu na postojanki visoko v gorah ostaneta živa le češki stotnik Jan Kopetzky in vojak Jakob Lindner. Stotnik je hudo ranjen in mladi, neizkušeni vojak je bil na fronto vpoklican šele pred kratkim. Brez zalog hrane, vode in navodil poveljstva postane preživetje brez izgube dostojanstva in človečnosti prava eksistencialna preizkušnja. Jakob ostane na stražarskem prostoru z umirajočim stotnikom. Njuna edina zveza z zunanjim svetom je vojaški telefon.

Gozdovi so še vedno zeleni (r: Marko Naberšnik)

Film Marka Naberšnika, posnet v avstrijski koprodukciji na resničnih prizoriščih prve svetovne vojne v Julijskih Alpah. Prva svetovna vojna; avstro-ogrska monarhija na soški fronti bije bitko proti Kraljevini Italiji. Po italijanskem topnem napadu na postojanki visoko v gorah ostaneta živa le češki stotnik Jan Kopetzky in vojak Jakob Lindner. Stotnik je hudo ranjen in mladi, neizkušeni vojak je bil na fronto vpoklican šele pred kratkim. Brez zalog hrane, vode in navodil poveljstva postane preživetje brez izgube dostojanstva in človečnosti prava eksistencialna preizkušnja. Jakob ostane na stražarskem prostoru z umirajočim stotnikom. Njuna edina zveza z zunanjim svetom je vojaški telefon.

Jauja: Raj na zemlji (r: Lisandro Alonso)

Metaforično iskanje obljubljene dežele z Viggom Mortensenom, ki je poskrbel tudi za glasbeno podlago filma. Po pripovedovanju prednikov je Jauja mitološka dežela obilja in sreče. Številne ekspedicije so jo iskale, a vsi, ki so jo kdaj koli poskusili najti, so se na poti izgubili. V filmu spremljamo dogajanje ob vojaški postojanki v Patagoniji leta 1882, med tako imenovanim »osvajanjem puščave«, gonjo proti prvotnemu prebivalstvu v regiji. Kapitan Gunnar Dinesen je semkaj prišel službovat s svojo petnajstletno hčerko Ingeborg. Najstnica je edina ženska daleč naokrog, zato povzroči nemir med moškimi. Zaljubi se v mladega vojaka in neke noči skupaj zbežita. Ko se kapitan zave, kaj se je zgodilo, se nemudoma odpravi na sovražno ozemlje poiskat mladi par.

Jauja: Raj na zemlji (r: Lisandro Alonso)

Metaforično iskanje obljubljene dežele z Viggom Mortensenom, ki je poskrbel tudi za glasbeno podlago filma. Po pripovedovanju prednikov je Jauja mitološka dežela obilja in sreče. Številne ekspedicije so jo iskale, a vsi, ki so jo kdaj koli poskusili najti, so se na poti izgubili. V filmu spremljamo dogajanje ob vojaški postojanki v Patagoniji leta 1882, med tako imenovanim »osvajanjem puščave«, gonjo proti prvotnemu prebivalstvu v regiji. Kapitan Gunnar Dinesen je semkaj prišel službovat s svojo petnajstletno hčerko Ingeborg. Najstnica je edina ženska daleč naokrog, zato povzroči nemir med moškimi. Zaljubi se v mladega vojaka in neke noči skupaj zbežita. Ko se kapitan zave, kaj se je zgodilo, se nemudoma odpravi na sovražno ozemlje poiskat mladi par.

Leviatan (r: Andrej Zvjagincev)

Korupcija, nasilje in vodka v potokih: komično-ciničen vpogled v sprevrženo delovanje institucij na ruskem podeželju. Kolja živi v majhnem mestecu ob Barentsovem morju na severu Rusije in je lastnik avtomobilske delavnice. Njegovo podjetje se nahaja ob hiši, v kateri živi s svojo mlado ženo Liljo in sinom iz prejšnjega zakona. Hiša z najlepšim razgledom v mestu mu pomeni vse, saj tu živi že od rojstva. Župan mesta Vadim Šelevjat mu hoče zaradi idealne lege zemljišča posestvo zrušiti in zemljo vrniti v občinsko last. Ker se Kolja trmasto upira ponujenemu denarju, župan postaja vse bolj agresiven. Kolji je v veliko pomoč družinski odvetnik Dmitri, a ko se pritiski od zunaj povečujejo, se začne krhati tudi nepopustljivost nekdaj enotne družine.

Leviatan (r: Andrej Zvjagincev)

Korupcija, nasilje in vodka v potokih: komično-ciničen vpogled v sprevrženo delovanje institucij na ruskem podeželju. Kolja živi v majhnem mestecu ob Barentsovem morju na severu Rusije in je lastnik avtomobilske delavnice. Njegovo podjetje se nahaja ob hiši, v kateri živi s svojo mlado ženo Liljo in sinom iz prejšnjega zakona. Hiša z najlepšim razgledom v mestu mu pomeni vse, saj tu živi že od rojstva. Župan mesta Vadim Šelevjat mu hoče zaradi idealne lege zemljišča posestvo zrušiti in zemljo vrniti v občinsko last. Ker se Kolja trmasto upira ponujenemu denarju, župan postaja vse bolj agresiven. Kolji je v veliko pomoč družinski odvetnik Dmitri, a ko se pritiski od zunaj povečujejo, se začne krhati tudi nepopustljivost nekdaj enotne družine.

Ljubezen je popolni zločin (r: Arnaud Larrieu, Jean-Marie Larrieu)

V trilerju, nabitem s črnim humorjem, izvrstni Mathieu Amalric igra ženskarja, ki se po izginotju ene izmed njegovih ljubimk znajde v vrtincu nepričakovanih dogodkov in še močnejših strasti. Marc je predavatelj kreativnega pisanja na Univerzi v Lausanni. Večino časa razmišlja o tem, kako bi med rjuhe spravil čim več privlačnih študentk. Po eni od strastnih noči se njegova študentka Barbara ne vrne domov, zato začne policija preiskovati njeno izginotje. Sum pade na Marca, ki sicer prizna, da je imel z Barbaro razmerje, vendar pa trdi, da ne ve, kje bi lahko bila. Zaplet se še poglobi, ko se na univerzitetnem kampusu pojavi Barbarina mačeha, ki išče svojo pastorko, kmalu pa se tudi ona z Marcom zaplete v strastno ljubezensko razmerje.

Ljubezen je popolni zločin (r: Arnaud Larrieu, Jean-Marie Larrieu)

V trilerju, nabitem s črnim humorjem, izvrstni Mathieu Amalric igra ženskarja, ki se po izginotju ene izmed njegovih ljubimk znajde v vrtincu nepričakovanih dogodkov in še močnejših strasti. Marc je predavatelj kreativnega pisanja na Univerzi v Lausanni. Večino časa razmišlja o tem, kako bi med rjuhe spravil čim več privlačnih študentk. Po eni od strastnih noči se njegova študentka Barbara ne vrne domov, zato začne policija preiskovati njeno izginotje. Sum pade na Marca, ki sicer prizna, da je imel z Barbaro razmerje, vendar pa trdi, da ne ve, kje bi lahko bila. Zaplet se še poglobi, ko se na univerzitetnem kampusu pojavi Barbarina mačeha, ki išče svojo pastorko, kmalu pa se tudi ona z Marcom zaplete v strastno ljubezensko razmerje.

Mamica (r: Xavier Dolan)

Film, ki je občinstvo po svetu navdušil z izjemno energijo igralske zasedbe in režiserjevim drznim vizualnim poigravanjem. Die je bojevita mati samohranilka in vzgaja petnajstletnega Antoina, ki trpi za motnjo hiperaktivnosti in primanjkljajem pozornosti (ADHD), zato je Die vsak dan izpostavljena njegovim nepredvidljivim in spornim dejanjem. V predmestno sosesko se medtem priseli nova družina. Antoine in Die se spoprijateljita z bojazljivo, jecljajočo družinsko mamo Kylo. Skupaj tvorijo neločljiv prijateljski krog, znotraj katerega namesto poprejšnjih težav vznikne upanje na boljši jutri.

Mamica (r: Xavier Dolan)

Film, ki je občinstvo po svetu navdušil z izjemno energijo igralske zasedbe in režiserjevim drznim vizualnim poigravanjem. Die je bojevita mati samohranilka in vzgaja petnajstletnega Antoina, ki trpi za motnjo hiperaktivnosti in primanjkljajem pozornosti (ADHD), zato je Die vsak dan izpostavljena njegovim nepredvidljivim in spornim dejanjem. V predmestno sosesko se medtem priseli nova družina. Antoine in Die se spoprijateljita z bojazljivo, jecljajočo družinsko mamo Kylo. Skupaj tvorijo neločljiv prijateljski krog, znotraj katerega namesto poprejšnjih težav vznikne upanje na boljši jutri.

Oblaki nad Sils Mario (r: Olivier Assayas)

Sils Maria, kraj čudežnih vremenskih pojavov, kjer je navdih nekoč našel Nietzsche, sedaj pa ga tam išče igralka pred izzivom svoje uspešne poti. Maria Enders, igralka na vrhuncu mednarodnega uspeha, sprejme vlogo v novi različici predstave, s katero je zaslovela pred dvajsetimi leti. Takrat je Maria igrala vlogo mlade Sigrid, ki pripelje svojo šefinjo do samomora. Zdaj se mora vživeti v ravno to vlogo starejše ženske, zato se s svojo asistentko odpravi na intenzivne vaje v kraj Sils Maria v švicarskih Alpah. Vlogo mlajšega dekleta v predstavi bo sedaj igrala nadobudna hollywoodska starleta. Maria se prek nje znajde na drugi strani ogledala, v katerem uvidi neprijeten odsev mlajše sebe.

Oblaki nad Sils Mario (r: Olivier Assayas)

Sils Maria, kraj čudežnih vremenskih pojavov, kjer je navdih nekoč našel Nietzsche, sedaj pa ga tam išče igralka pred izzivom svoje uspešne poti. Maria Enders, igralka na vrhuncu mednarodnega uspeha, sprejme vlogo v novi različici predstave, s katero je zaslovela pred dvajsetimi leti. Takrat je Maria igrala vlogo mlade Sigrid, ki pripelje svojo šefinjo do samomora. Zdaj se mora vživeti v ravno to vlogo starejše ženske, zato se s svojo asistentko odpravi na intenzivne vaje v kraj Sils Maria v švicarskih Alpah. Vlogo mlajšega dekleta v predstavi bo sedaj igrala nadobudna hollywoodska starleta. Maria se prek nje znajde na drugi strani ogledala, v katerem uvidi neprijeten odsev mlajše sebe.

Pasolini (r: Abel Ferrara)

Vpogled v intelektualni in domišljijski univerzum Piera Paola Pasolinija skozi zaporedje dogodkov na zadnji dan njegovega življenja. En dan, eno življenje. Ponoči 2. novembra leta 1975 v Rimu umorijo velikega italijanskega pisca in režiserja Piera Paola Pasolinija. Ta predstavlja simbol umetnika, ki se neustrašno bori proti politični moči. Njegovo pisanje je škandalozno, njegove filme preganjajo cenzorji, številni ga obožujejo, mnogi sovražijo. Pasolini zadnje ure življenja preživi z materjo in prijatelji, preden se z Alfo Romeo odpravi v večno mesto. Ob zori ga najdejo mrtvega na plaži ob obronkih mesta v Ostii. Ustaljeni tandem režiserja Abela Ferrare in igralca Willema Dafoeja zadnji dan Pasolinijevega življenja uprizori z nenehnimi prehajanji med resničnostjo in domišljijo ter med dejstvi in špekulacijo.

Pasolini (r: Abel Ferrara)

Vpogled v intelektualni in domišljijski univerzum Piera Paola Pasolinija skozi zaporedje dogodkov na zadnji dan njegovega življenja. En dan, eno življenje. Ponoči 2. novembra leta 1975 v Rimu umorijo velikega italijanskega pisca in režiserja Piera Paola Pasolinija. Ta predstavlja simbol umetnika, ki se neustrašno bori proti politični moči. Njegovo pisanje je škandalozno, njegove filme preganjajo cenzorji, številni ga obožujejo, mnogi sovražijo. Pasolini zadnje ure življenja preživi z materjo in prijatelji, preden se z Alfo Romeo odpravi v večno mesto. Ob zori ga najdejo mrtvega na plaži ob obronkih mesta v Ostii. Ustaljeni tandem režiserja Abela Ferrare in igralca Willema Dafoeja zadnji dan Pasolinijevega življenja uprizori z nenehnimi prehajanji med resničnostjo in domišljijo ter med dejstvi in špekulacijo.

Phoenix (r: Christian Petzold)

Po Barbari se Petzold vrača s še eno dramo o odločni ženski (in globoko razdvojeni družbi, ki ji pripada), ujeti med tragično preteklost in negotovo sedanjost. Nelly Lenz je preživela koncentracijsko taborišče, toda iz njega je prišla z iznakaženim obrazom. Zdaj je konec vojne in Nelly sanja le o tem, da bi bilo spet vse kot nekoč. Ko s kirurško rekonstrukcijo dobi nov obraz, v Berlinu poišče svojega moža Johnnyja. Ta je sprva ne prepozna, a ker se mu zdi podobna njegovi ženi, za katero verjame, da je mrtva, prosi Nelly, ali bi mu lahko pomagala priti do ženine zajetne dediščine. Nelly privoli in tako postane svoja lastna dvojnica – želi namreč izvedeti, ali jo je Johnny v resnici sploh kdaj ljubil ali pa jo je morda celo on izdal nacistom.

Phoenix (r: Christian Petzold)

Po Barbari se Petzold vrača s še eno dramo o odločni ženski (in globoko razdvojeni družbi, ki ji pripada), ujeti med tragično preteklost in negotovo sedanjost. Nelly Lenz je preživela koncentracijsko taborišče, toda iz njega je prišla z iznakaženim obrazom. Zdaj je konec vojne in Nelly sanja le o tem, da bi bilo spet vse kot nekoč. Ko s kirurško rekonstrukcijo dobi nov obraz, v Berlinu poišče svojega moža Johnnyja. Ta je sprva ne prepozna, a ker se mu zdi podobna njegovi ženi, za katero verjame, da je mrtva, prosi Nelly, ali bi mu lahko pomagala priti do ženine zajetne dediščine. Nelly privoli in tako postane svoja lastna dvojnica – želi namreč izvedeti, ali jo je Johnny v resnici sploh kdaj ljubil ali pa jo je morda celo on izdal nacistom.

Poti k zvezdam (r: David Cronenberg)

Komična satira losangeleške filmske industrije, v kateri se David Cronenberg odkrito norčuje iz nekaterih najvidnejših zvezdnikov današnje pop kulture. Hollywood je svetovna filmska prestolnica z obljubami sreče vsem, ki poskušajo poseči po zvezdah. Benjie ima komaj trinajst let in je že slaven. Njegov oče Stafford Weiss je uspešen avtor in meditacijski guru. Ena od klientk, ki jim Stafford pomaga do osebne in poklicne sreče, je lepa igralka Havana Segrand. Agatha, mlado dekle z iznakaženim videzom, je Havanina nova asistentka, Jerome Fontana pa privlačen voznik, s katerim se spoprijatelji. A zakaj je kljub vsej tej obetajoči sreči Hollywood tudi mesto osebnih slabosti, nevroz, incesta in ljubosumja? Mesto sanj v ljudeh prebuja duhove, iz njih izvablja skrite impulze in daje slutiti vonj po krvi.

Poti k zvezdam (r: David Cronenberg)

Komična satira losangeleške filmske industrije, v kateri se David Cronenberg odkrito norčuje iz nekaterih najvidnejših zvezdnikov današnje pop kulture. Hollywood je svetovna filmska prestolnica z obljubami sreče vsem, ki poskušajo poseči po zvezdah. Benjie ima komaj trinajst let in je že slaven. Njegov oče Stafford Weiss je uspešen avtor in meditacijski guru. Ena od klientk, ki jim Stafford pomaga do osebne in poklicne sreče, je lepa igralka Havana Segrand. Agatha, mlado dekle z iznakaženim videzom, je Havanina nova asistentka, Jerome Fontana pa privlačen voznik, s katerim se spoprijatelji. A zakaj je kljub vsej tej obetajoči sreči Hollywood tudi mesto osebnih slabosti, nevroz, incesta in ljubosumja? Mesto sanj v ljudeh prebuja duhove, iz njih izvablja skrite impulze in daje slutiti vonj po krvi.

Ugrabitev Michela Houellebecqa (r: Guillaume Nicloux)

Igrivi dokumentarni triler »razkrije« resnico o nenavadnem izginotju enfant terribla sodobne francoske literature Michela Houellebecqa, ki v filmu s precej samoironije igra samega sebe. Septembra leta 2011 je razvpiti francoski pisatelj Michel Houellebecq med promocijsko turnejo ob izidu romana Zemljevid in ozemlje nenadoma izginil. Začele so krožiti govorice, da so ga ugrabili islamski skrajneži, morda celo marsovci. Film nam končno razodene resnico o skrivnostnem pisateljevem izginotju: literarnega zvezdnika so ugrabili trije čudaški »bodibilderji« in ga iztrgali iz njegovega hektičnega vsakdana. Houellebecq se tako znajde sredi podeželske idile, kjer se končno lahko sprosti, saj ga ugrabitelji za rojstni dan presenetijo s simpatično Fatimo in, ker je znan verižni kadilec, tudi z dovoljšno količino cigaret. Ostaja le ena neznanka: kdo bo plačal odkupnino?

Ugrabitev Michela Houellebecqa (r: Guillaume Nicloux)

Igrivi dokumentarni triler »razkrije« resnico o nenavadnem izginotju enfant terribla sodobne francoske literature Michela Houellebecqa, ki v filmu s precej samoironije igra samega sebe. Septembra leta 2011 je razvpiti francoski pisatelj Michel Houellebecq med promocijsko turnejo ob izidu romana Zemljevid in ozemlje nenadoma izginil. Začele so krožiti govorice, da so ga ugrabili islamski skrajneži, morda celo marsovci. Film nam končno razodene resnico o skrivnostnem pisateljevem izginotju: literarnega zvezdnika so ugrabili trije čudaški »bodibilderji« in ga iztrgali iz njegovega hektičnega vsakdana. Houellebecq se tako znajde sredi podeželske idile, kjer se končno lahko sprosti, saj ga ugrabitelji za rojstni dan presenetijo s simpatično Fatimo in, ker je znan verižni kadilec, tudi z dovoljšno količino cigaret. Ostaja le ena neznanka: kdo bo plačal odkupnino?

Višja sila (r: Ruben Östlund)

Film v središče postavlja preprosto ugotovitev: nikoli ne moremo vedeti, kako bomo ravnali v kriznih razmerah, zavedamo pa se, da nas bodo drugi vedno ocenjevali prav na podlagi našega ravnanja. Ebba in Tomas z otrokoma za nekaj dni odpotujeta na smučarski oddih v francoske Alpe. Nekega dne družino med kosilom v gorski koči prestraši snežni plaz in idila se v trenutku sprevrže v nočno moro. V koči zavlada preplah, Ebba na pomoč kliče Tomasa, da bi ji pomagal zaščititi njune otroke. A Tomas se na njene obupane klice ne odzove; beži in razmišlja le o tem, kako bi sam odnesel celo kožo. Izkaže se, da je šlo le za preplah, a Tomasov in Ebbin zakon nenadoma zaide v krizo.

Višja sila (r: Ruben Östlund)

Film v središče postavlja preprosto ugotovitev: nikoli ne moremo vedeti, kako bomo ravnali v kriznih razmerah, zavedamo pa se, da nas bodo drugi vedno ocenjevali prav na podlagi našega ravnanja. Ebba in Tomas z otrokoma za nekaj dni odpotujeta na smučarski oddih v francoske Alpe. Nekega dne družino med kosilom v gorski koči prestraši snežni plaz in idila se v trenutku sprevrže v nočno moro. V koči zavlada preplah, Ebba na pomoč kliče Tomasa, da bi ji pomagal zaščititi njune otroke. A Tomas se na njene obupane klice ne odzove; beži in razmišlja le o tem, kako bi sam odnesel celo kožo. Izkaže se, da je šlo le za preplah, a Tomasov in Ebbin zakon nenadoma zaide v krizo.

Zgodbe o konjih in ljudeh (r: Benedikt Erlingsson)

Režiser Erlingsson v celovečernem prvencu predstavi odročno islandsko vasico skozi oči konjev, ki jih jezdijo tamkajšnji prebivalci. V majhni skupnosti negostoljubne islandske doline so konji prav tako pomembni kot ljudje. Najmočnejši med njimi imajo prav toliko značaja in poguma kot njihovi gospodarji. Skupaj z njimi (in s pomočjo kakšne kapljice alkohola) prebivalci te čudovite pokrajine kljubujejo hudemu mrazu in zdi se, da tudi njih same vodijo živalski instinkti. To pogosto privede do absurdnih in komičnih dogodkov, v katerih jo včasih slabše odnese eden, drugič drugi. Toda v središču tega filma ni tisto, kar ju ločuje, temveč kar imata skupnega – dejstvo, da oba občutita ostrino ljubezni in smrti, ki ju prinaša življenje.

Zgodbe o konjih in ljudeh (r: Benedikt Erlingsson)

Režiser Erlingsson v celovečernem prvencu predstavi odročno islandsko vasico skozi oči konjev, ki jih jezdijo tamkajšnji prebivalci. V majhni skupnosti negostoljubne islandske doline so konji prav tako pomembni kot ljudje. Najmočnejši med njimi imajo prav toliko značaja in poguma kot njihovi gospodarji. Skupaj z njimi (in s pomočjo kakšne kapljice alkohola) prebivalci te čudovite pokrajine kljubujejo hudemu mrazu in zdi se, da tudi njih same vodijo živalski instinkti. To pogosto privede do absurdnih in komičnih dogodkov, v katerih jo včasih slabše odnese eden, drugič drugi. Toda v središču tega filma ni tisto, kar ju ločuje, temveč kar imata skupnega – dejstvo, da oba občutita ostrino ljubezni in smrti, ki ju prinaša življenje.

Zimsko spanje (r: Nuri Bilge Ceylan)

Rahločutna študija večplastnosti človeškega značaja, navdihnjena s kratkimi zgodbami Antona Pavloviča Čehova. Prejemnik nagrade zlata palma 2014 v Cannesu. Aydin, nekdanji igralec, vodi majhen hotel v srednji Anatoliji. Z mlado ženo Nihal ima burno zvezo, nič bolj umirjeno pa ni življenje njegove sestre Necle, ki trpi zaradi nedavne ločitve. Ko zapade prvi sneg, se hotel prelevi v zatočišče, a obenem tudi brezizhoden prostor, ki iz akterjev prikliče speče sovraštvo ...

Zimsko spanje (r: Nuri Bilge Ceylan)

Rahločutna študija večplastnosti človeškega značaja, navdihnjena s kratkimi zgodbami Antona Pavloviča Čehova. Prejemnik nagrade zlata palma 2014 v Cannesu. Aydin, nekdanji igralec, vodi majhen hotel v srednji Anatoliji. Z mlado ženo Nihal ima burno zvezo, nič bolj umirjeno pa ni življenje njegove sestre Necle, ki trpi zaradi nedavne ločitve. Ko zapade prvi sneg, se hotel prelevi v zatočišče, a obenem tudi brezizhoden prostor, ki iz akterjev prikliče speče sovraštvo ...

Čarlijeva dežela (r: Rolf de Heer)

Avtorjevo tretje sodelovanje z aboriginsko filmsko legendo se udejanji v tej čudoviti, trpki, a vseskozi tudi hudomušni pripovedi o kulturnem prepadu med belimi kolonialisti in avstralskimi staroselci v zgodbi, ki zajema tako iz intimne kot skupinske izkušnje, tako iz etnografije kot tudi poezije. Charlie, avstralski staroselec, se stara in videti je, da vse težje prenaša spremembe. Še posebej, če gre za tako radikalne in nesmiselne, kakršne odmaknjeni aboriginski skupnosti, v kateri živi, s svojimi zakoni poskuša vsiliti bela večina. Toda čeprav jim ti zakoni vsiljujejo spremembe, ki so povsem tuje njihovi kulturi, je očitno, da večine preostalih članov skupnosti to ne moti in so se vladnim zakonom celo pripravljeni podrediti. Charlie je ogorčen in odloči se oditi, izseliti ter živeti po starih, aboriginskih zakonih. To pa sproži niz dogodkov, ki močno vplivajo na njegovo nadaljnje življenje in ga čez čas, bogatejšega za številne izkušnje in bolj modrega, pripeljejo nazaj v skupnost.

Čarlijeva dežela (r: Rolf de Heer)

Avtorjevo tretje sodelovanje z aboriginsko filmsko legendo se udejanji v tej čudoviti, trpki, a vseskozi tudi hudomušni pripovedi o kulturnem prepadu med belimi kolonialisti in avstralskimi staroselci v zgodbi, ki zajema tako iz intimne kot skupinske izkušnje, tako iz etnografije kot tudi poezije. Charlie, avstralski staroselec, se stara in videti je, da vse težje prenaša spremembe. Še posebej, če gre za tako radikalne in nesmiselne, kakršne odmaknjeni aboriginski skupnosti, v kateri živi, s svojimi zakoni poskuša vsiliti bela večina. Toda čeprav jim ti zakoni vsiljujejo spremembe, ki so povsem tuje njihovi kulturi, je očitno, da večine preostalih članov skupnosti to ne moti in so se vladnim zakonom celo pripravljeni podrediti. Charlie je ogorčen in odloči se oditi, izseliti ter živeti po starih, aboriginskih zakonih. To pa sproži niz dogodkov, ki močno vplivajo na njegovo nadaljnje življenje in ga čez čas, bogatejšega za številne izkušnje in bolj modrega, pripeljejo nazaj v skupnost.

Ljubosumje (r: Philippe Garrel)

Nova intimistična mojstrovina enega zadnjih sopotnikov novega vala, izpiljeno delo, ki se s svojo minimalistično zasnovo približuje izrazni silovitosti nemega filma in v katerem avtor nadaljuje premislek njemu ljubih tem izgube, žalovanja in ljubezni kot izvira mladosti. Louis, moški pri tridesetih, se odloči, da bo zaradi Claudie, ženske, ki jo noro ljubi, zapustil Mathilde, mater njegovega otroka. Louis in Claudia sta gledališka igralca. A medtem ko on kot po nizu dobiva ponudbe za vloge, ona, čeprav je še nedavno veljala za vzhajajočo zvezdo, ne dobi več niti najmanjših vlog. Negotova in nesrečna Claudia Louisa sicer ljubi, a neznosno jo je strah, da jo bo zapustil. Nekega večera spozna arhitekta, ki ji ponudi sodelovanje. Louis neskončno ljubi Claudio, pa vendar je zdaj njega neznansko strah, da ga bo zapustila. Sredi vse te zmešnjave je Charlotte, Louisova mala hčerka ...

Ljubosumje (r: Philippe Garrel)

Nova intimistična mojstrovina enega zadnjih sopotnikov novega vala, izpiljeno delo, ki se s svojo minimalistično zasnovo približuje izrazni silovitosti nemega filma in v katerem avtor nadaljuje premislek njemu ljubih tem izgube, žalovanja in ljubezni kot izvira mladosti. Louis, moški pri tridesetih, se odloči, da bo zaradi Claudie, ženske, ki jo noro ljubi, zapustil Mathilde, mater njegovega otroka. Louis in Claudia sta gledališka igralca. A medtem ko on kot po nizu dobiva ponudbe za vloge, ona, čeprav je še nedavno veljala za vzhajajočo zvezdo, ne dobi več niti najmanjših vlog. Negotova in nesrečna Claudia Louisa sicer ljubi, a neznosno jo je strah, da jo bo zapustil. Nekega večera spozna arhitekta, ki ji ponudi sodelovanje. Louis neskončno ljubi Claudio, pa vendar je zdaj njega neznansko strah, da ga bo zapustila. Sredi vse te zmešnjave je Charlotte, Louisova mala hčerka ...

Ljudje ptice (r: Pascale Ferran)

Oris sodobne odtujenosti, posnet na najmanj romantičnem delu najbolj romantičnega mesta na svetu. Hotel ob letališču Charles de Gaulle v Parizu. Tujca poskušata najti smisel v življenju. Gary Newman je ameriški inženir pod izjemnim poklicnim in čustvenim pritiskom, ki se odloči, da bo povsem spremenil tok svojega obstoja. Mlada hotelska sobarica Audrey ob istem času prav tako doživlja nadnaravno izkušnjo življenjske preobrazbe. Garyja nekaj pripravi do tega, da izpusti svoj let, pusti službo, pokliče odvetnika, ženi pa pošlje zgolj kratko sporočilo, v katerem piše: »Govoriti moram s tabo.«

Ljudje ptice (r: Pascale Ferran)

Oris sodobne odtujenosti, posnet na najmanj romantičnem delu najbolj romantičnega mesta na svetu. Hotel ob letališču Charles de Gaulle v Parizu. Tujca poskušata najti smisel v življenju. Gary Newman je ameriški inženir pod izjemnim poklicnim in čustvenim pritiskom, ki se odloči, da bo povsem spremenil tok svojega obstoja. Mlada hotelska sobarica Audrey ob istem času prav tako doživlja nadnaravno izkušnjo življenjske preobrazbe. Garyja nekaj pripravi do tega, da izpusti svoj let, pusti službo, pokliče odvetnika, ženi pa pošlje zgolj kratko sporočilo, v katerem piše: »Govoriti moram s tabo.«

Mali Quinquin (r: Bruno Dumont)

Velikan sodobnega francoskega filma Bruno Dumont je letos presenetil z odštekano in duhovito štiridelno miniserijo Mali Quinquin, v kateri skozi oči malega navihanca Quinquina opazujemo nenavadno policijsko preiskavo bizarnih umorov na francoskem podeželju. Ob severni obali Francije v bunkerju iz druge svetovne vojne odkrijejo truplo krave, napolnjeno s človeškimi ostanki. Primer raziskujeta policijski načelnik van der Weyden in njegov sodelavec Carpentier; navihanec Quinquin, njegovo dekle Eve in njuni prijatelji pa budno spremljajo preiskavo ter si vmes privoščijo marsikakšno potegavščino. Miniserijo odlikujeta pisan nabor nenavadnih lokalnih likov ter značilni dumontovski prikaz nasprotja med dobrim in zlim, ki odseva v zoperstavitvi nedolžnosti otroške igre ter naraščajočih nestrpnosti in pokvarjenosti, ki vladajo svetu odraslih.

Mali Quinquin (r: Bruno Dumont)

Velikan sodobnega francoskega filma Bruno Dumont je letos presenetil z odštekano in duhovito štiridelno miniserijo Mali Quinquin, v kateri skozi oči malega navihanca Quinquina opazujemo nenavadno policijsko preiskavo bizarnih umorov na francoskem podeželju. Ob severni obali Francije v bunkerju iz druge svetovne vojne odkrijejo truplo krave, napolnjeno s človeškimi ostanki. Primer raziskujeta policijski načelnik van der Weyden in njegov sodelavec Carpentier; navihanec Quinquin, njegovo dekle Eve in njuni prijatelji pa budno spremljajo preiskavo ter si vmes privoščijo marsikakšno potegavščino. Miniserijo odlikujeta pisan nabor nenavadnih lokalnih likov ter značilni dumontovski prikaz nasprotja med dobrim in zlim, ki odseva v zoperstavitvi nedolžnosti otroške igre ter naraščajočih nestrpnosti in pokvarjenosti, ki vladajo svetu odraslih.

Najbolj iskani človek (r: Anton Corbijn)

Predelava le Carrejevega vohunskega romana prikaže vprašljive metode preganjanja teroristov. Odlični Philip Seymour Hoffman v eni zadnjih vlog. V islamsko skupnost v Hamburgu se zateče skrivnostni, izmučeni, napol mrtvi moški na begu. Isa Karpov je po rodu pol Čečen in pol Rus. Ob prošnji za pomoč skuša ugotoviti, kaj storiti z bogato, nezakonito pridobljeno dediščino svojega ruskega očeta. Marsikaj glede tega moškega vzbuja sum. Je res žrtev mučenja ali le navaden tat ali pa, še huje, islamski ekstremist na terorirstični misiji? V tej intrigi se znajdeta tudi zasebni britanski bankir in zagnana mlada odvetnica, specializirana za človekove pravice. Nihče od njih pa se ne zaveda, da jih vse skupaj vseskozi opazuje briljantni, iskrivi šef tajne nemške vohunske enote, ki si prizadeva sestaviti vse kose sestavljanke, medtem ko ura neusmiljeno tiktaka.

Najbolj iskani človek (r: Anton Corbijn)

Predelava le Carrejevega vohunskega romana prikaže vprašljive metode preganjanja teroristov. Odlični Philip Seymour Hoffman v eni zadnjih vlog. V islamsko skupnost v Hamburgu se zateče skrivnostni, izmučeni, napol mrtvi moški na begu. Isa Karpov je po rodu pol Čečen in pol Rus. Ob prošnji za pomoč skuša ugotoviti, kaj storiti z bogato, nezakonito pridobljeno dediščino svojega ruskega očeta. Marsikaj glede tega moškega vzbuja sum. Je res žrtev mučenja ali le navaden tat ali pa, še huje, islamski ekstremist na terorirstični misiji? V tej intrigi se znajdeta tudi zasebni britanski bankir in zagnana mlada odvetnica, specializirana za človekove pravice. Nihče od njih pa se ne zaveda, da jih vse skupaj vseskozi opazuje briljantni, iskrivi šef tajne nemške vohunske enote, ki si prizadeva sestaviti vse kose sestavljanke, medtem ko ura neusmiljeno tiktaka.

Nočne poti (r: Kelly Reichardt)

Okoljevarstveni triler o posledicah političnega ekstremizma v značilnem slogu režiserke Kelly Reichardt, z edinstveno kombinacijo art filma in zvezdniške igralske zasedbe. Harmon je nekdanji marinec, ki še vedno hrepeni po avanturi in uničevanju. Dena je odpadnica visoke družbe z močnim odporom do prevladujoče potrošniške kulture, v katero je bila rojena. Josh je introvertirani delavec na organski kmetiji, vendar obenem tudi samovzgojeni ekološki bojevnik. Skupaj se lotijo najbolj skrajnega političnega dejanja, kar si jih lahko zamislijo. Z eksplozivom razstrelijo sporni hidroelektrični jez, vir in simbol pregrešno potrošne industrijske kulture, ki jo tako prezirajo. Vendar se pravi boj začne šele, ko jih posledice dejanja pahnejo v vrtinec dvoma in paranoje.

Nočne poti (r: Kelly Reichardt)

Okoljevarstveni triler o posledicah političnega ekstremizma v značilnem slogu režiserke Kelly Reichardt, z edinstveno kombinacijo art filma in zvezdniške igralske zasedbe. Harmon je nekdanji marinec, ki še vedno hrepeni po avanturi in uničevanju. Dena je odpadnica visoke družbe z močnim odporom do prevladujoče potrošniške kulture, v katero je bila rojena. Josh je introvertirani delavec na organski kmetiji, vendar obenem tudi samovzgojeni ekološki bojevnik. Skupaj se lotijo najbolj skrajnega političnega dejanja, kar si jih lahko zamislijo. Z eksplozivom razstrelijo sporni hidroelektrični jez, vir in simbol pregrešno potrošne industrijske kulture, ki jo tako prezirajo. Vendar se pravi boj začne šele, ko jih posledice dejanja pahnejo v vrtinec dvoma in paranoje.

Odmevi preteklosti (r: Lav Diaz)

Ko je filipinski predsednik Ferdinand E. Marcos leta 1972 v deželi razglasil izredne razmere, so se dogajale nadvse nenavadne reči ... Nova mojstrovina Lava Diaza, v Locarnu nagrajena z zlatim leopardom. V odmaknjeni vasici: iz bližnjega gozda se razlega nenavadno zavijanje, pojavljajo se trupla brutalno razkosanih krav, na nekem križišču najdejo moškega, izkrvavelega do smrti ... Filipinski predsednik Ferdinand E. Marcos septembra istega leta razglasi izredne razmere, in ko njegova vojska prodre v to »zakleto« vas, se zdi, kot da so odkrili zibelko uporniškega gibanja.

Odmevi preteklosti (r: Lav Diaz)

Ko je filipinski predsednik Ferdinand E. Marcos leta 1972 v deželi razglasil izredne razmere, so se dogajale nadvse nenavadne reči ... Nova mojstrovina Lava Diaza, v Locarnu nagrajena z zlatim leopardom. V odmaknjeni vasici: iz bližnjega gozda se razlega nenavadno zavijanje, pojavljajo se trupla brutalno razkosanih krav, na nekem križišču najdejo moškega, izkrvavelega do smrti ... Filipinski predsednik Ferdinand E. Marcos septembra istega leta razglasi izredne razmere, in ko njegova vojska prodre v to »zakleto« vas, se zdi, kot da so odkrili zibelko uporniškega gibanja.

Prihajamo v miru (r: Hubert Sauper)

Režiser Darwinove nočne more v najnovejšem dokumentarnem filmu gledalca popelje na sodobno odisejado, skorajda domišljijsko potovanje v srce Afrike z improviziranim aluminijastim letalom. Nekaj let po odcepitvi Južnega Sudana je ozemlje nekdaj največje afriške države ponovno postalo prizorišče spopadov civilizacij ter vedno novih epizod krvavih vojn za ozemlje in dobrine. Režiser gledalca popelje na najbolj neverjetne kraje, kjer se prepletajo usode tamkajšnjih prebivalcev: kitajskih vrtalcev nafte, pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov, sudanskih vojnih mogotcev in celo ameriških evangeličanskih misijonarjev.

Prihajamo v miru (r: Hubert Sauper)

Režiser Darwinove nočne more v najnovejšem dokumentarnem filmu gledalca popelje na sodobno odisejado, skorajda domišljijsko potovanje v srce Afrike z improviziranim aluminijastim letalom. Nekaj let po odcepitvi Južnega Sudana je ozemlje nekdaj največje afriške države ponovno postalo prizorišče spopadov civilizacij ter vedno novih epizod krvavih vojn za ozemlje in dobrine. Režiser gledalca popelje na najbolj neverjetne kraje, kjer se prepletajo usode tamkajšnjih prebivalcev: kitajskih vrtalcev nafte, pripadnikov mirovnih sil Združenih narodov, sudanskih vojnih mogotcev in celo ameriških evangeličanskih misijonarjev.

Sol zemlje (r: Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado)

Dokumentarni portret fotografa Sebastiaa Salgada, ki ga je zaznamovalo dolgoletno poročanje s kriznih žarišč, a je kljub vsem videnim tragedijam ponovno našel upanje v svet, v katerem živimo. Fotograf Sebastiao Salgado je zadnjih štirideset let potoval po različnih celinah, kjer je sledil prelomnim dogodkom sodobne človeške civilizacije. Bil je priča številnim mednarodnim sporom, revščini, izgnanstvu, vojnam. Njegove srce parajoče fotografije s kriznih žarišč so zaokrožile po vsem svetu, a Salgadu so obenem očitali tudi izkoriščanje žrtev zavoljo lastne koristi. Življenje in delo fotografa nam v filmu razkrijeta njegov sin Juliano in Wim Wenders, tudi sam fotograf, filmar in velik ljubitelj črno-bele fotografije.

Sol zemlje (r: Wim Wenders, Juliano Ribeiro Salgado)

Dokumentarni portret fotografa Sebastiaa Salgada, ki ga je zaznamovalo dolgoletno poročanje s kriznih žarišč, a je kljub vsem videnim tragedijam ponovno našel upanje v svet, v katerem živimo. Fotograf Sebastiao Salgado je zadnjih štirideset let potoval po različnih celinah, kjer je sledil prelomnim dogodkom sodobne človeške civilizacije. Bil je priča številnim mednarodnim sporom, revščini, izgnanstvu, vojnam. Njegove srce parajoče fotografije s kriznih žarišč so zaokrožile po vsem svetu, a Salgadu so obenem očitali tudi izkoriščanje žrtev zavoljo lastne koristi. Življenje in delo fotografa nam v filmu razkrijeta njegov sin Juliano in Wim Wenders, tudi sam fotograf, filmar in velik ljubitelj črno-bele fotografije.

Stratos (r: Yannis Economides)

Propadajoči svet brezciljne grške družbe v zgodbi o morilcu z dvojnim življenjem izpod rok enega najvidnejših režiserjev sodobnega grškega filma Yannisa Economidesa. Stratos je povprečen moški, ki ponoči dela v pekarni, podnevi pa je profesionalni morilec. Ker mu je Leonidas v preteklosti rešil življenje, Stratos zbira denar, da bi ga spravil iz zapora, saj je zanj to vprašanje časti. Ob tem skrbi tudi za sosedovo hčer, osemletno Katerino, njeno mamo in strica. Ko vendarle zbere dovolj denarja za Leonidasovo izpustitev, se zgodi nepričakovan obrat, v katerem je ogrožena Katerinina varnost. Stratos je prisiljen ukrepati, pa četudi ga to vodi od enega hudodelstva do drugega ...

Stratos (r: Yannis Economides)

Propadajoči svet brezciljne grške družbe v zgodbi o morilcu z dvojnim življenjem izpod rok enega najvidnejših režiserjev sodobnega grškega filma Yannisa Economidesa. Stratos je povprečen moški, ki ponoči dela v pekarni, podnevi pa je profesionalni morilec. Ker mu je Leonidas v preteklosti rešil življenje, Stratos zbira denar, da bi ga spravil iz zapora, saj je zanj to vprašanje časti. Ob tem skrbi tudi za sosedovo hčer, osemletno Katerino, njeno mamo in strica. Ko vendarle zbere dovolj denarja za Leonidasovo izpustitev, se zgodi nepričakovan obrat, v katerem je ogrožena Katerinina varnost. Stratos je prisiljen ukrepati, pa četudi ga to vodi od enega hudodelstva do drugega ...

Težko je biti bog (r: Aleksej German)

Epska predelava kultnega znanstvenofantastičnega romana bratov Strugacki in obenem zadnji film ruskega režiserja Alekseja Germana pred njegovo smrtjo leta 2013. Skupino znanstvenikov pošljejo na planet Arkanar, kjer vlada represivna družbena ureditev. Tamkajšnje prebivalstvo se spoprijema s prepovedmi, ki doletijo vsakogar, ki zna brati in pisati. Don Rumata mora najti enega izmed intelektualcev in ga rešiti pred tiranskim vladarjem Don Rebom. Režiser Aleksej German je film Težko je biti bog načrtoval od zgodnjih šestdesetih let minulega stoletja, končan pa je bil šele leta 2000. Film je ustvarjal trinajst let, po njegovi smrti pa sta ga dokončala Svetlana Karmalita in režiserjev sin Aleksej German ml.

Težko je biti bog (r: Aleksej German)

Epska predelava kultnega znanstvenofantastičnega romana bratov Strugacki in obenem zadnji film ruskega režiserja Alekseja Germana pred njegovo smrtjo leta 2013. Skupino znanstvenikov pošljejo na planet Arkanar, kjer vlada represivna družbena ureditev. Tamkajšnje prebivalstvo se spoprijema s prepovedmi, ki doletijo vsakogar, ki zna brati in pisati. Don Rumata mora najti enega izmed intelektualcev in ga rešiti pred tiranskim vladarjem Don Rebom. Režiser Aleksej German je film Težko je biti bog načrtoval od zgodnjih šestdesetih let minulega stoletja, končan pa je bil šele leta 2000. Film je ustvarjal trinajst let, po njegovi smrti pa sta ga dokončala Svetlana Karmalita in režiserjev sin Aleksej German ml.

Timbuktu (r: Abderrahmane Sissako)

Z opozarjanjem na tragično usodo običajnih ljudi pod okrutnim džihadističnim režimom v Maliju Timbuktu Abderrahmana Sissaka odpira oči Zahodu. Timbuktu v Maliju je v rokah verskih fundamentalistov. Ljudje so brez moči in pogosto trpijo zaradi strahot džihadističnega režima. Glasba, smeh, cigarete in nogomet so prepovedani. Nova, improvizirana sodišča vsak dan izrekajo tragične in absurdne kazni. Kidane živi v miru z družino zunaj mesta, vendar se njegov vsakdan obrne na glavo, ko ponesreči umori Amadouja, ribiča, ki je ubil njegovo kravo. Zdaj se mora tudi Kidane spoprijeti z nelogičnimi zakoni tujih okupatorjev.

Timbuktu (r: Abderrahmane Sissako)

Z opozarjanjem na tragično usodo običajnih ljudi pod okrutnim džihadističnim režimom v Maliju Timbuktu Abderrahmana Sissaka odpira oči Zahodu. Timbuktu v Maliju je v rokah verskih fundamentalistov. Ljudje so brez moči in pogosto trpijo zaradi strahot džihadističnega režima. Glasba, smeh, cigarete in nogomet so prepovedani. Nova, improvizirana sodišča vsak dan izrekajo tragične in absurdne kazni. Kidane živi v miru z družino zunaj mesta, vendar se njegov vsakdan obrne na glavo, ko ponesreči umori Amadouja, ribiča, ki je ubil njegovo kravo. Zdaj se mora tudi Kidane spoprijeti z nelogičnimi zakoni tujih okupatorjev.

V kleti (r: Ulrich Seidl)

Ulrich Seidl je trilogijo Paradiž nasledil z dokumentarnim filmom o avstrijskih kleteh kot prostorih, v katerih ljudje pred svetom skrivajo svoj pravi obraz. Ko je avstrijski režiser Ulrich Seidl raziskoval domove Avstrijcev za film V kleti, je uvidel, da je imela večina ljudi dnevno sobo urejeno po družbeno sprejemljivih vzorcih, svoje prave strasti pa so medtem raje gojili v kleti, stran od pogledov okolice. V filmu tako spoznamo opernega pevca, ki v kleti prireja strelske vaje, prodajalko, ki se v kleti prelevi v pornografsko igralko, poročenega moškega, ki v kleti sprejema goste in jim razkazuje zbirko nacističnih spominkov, mazohistko, ki v kleti uživa v bičanju, poročen par, ki v kleti zbira nagačene živali s popotovanj po Afriki, ter zakonca, ki v svoji rdeči kleti izživljata sadomazohistične nagone.

V kleti (r: Ulrich Seidl)

Ulrich Seidl je trilogijo Paradiž nasledil z dokumentarnim filmom o avstrijskih kleteh kot prostorih, v katerih ljudje pred svetom skrivajo svoj pravi obraz. Ko je avstrijski režiser Ulrich Seidl raziskoval domove Avstrijcev za film V kleti, je uvidel, da je imela večina ljudi dnevno sobo urejeno po družbeno sprejemljivih vzorcih, svoje prave strasti pa so medtem raje gojili v kleti, stran od pogledov okolice. V filmu tako spoznamo opernega pevca, ki v kleti prireja strelske vaje, prodajalko, ki se v kleti prelevi v pornografsko igralko, poročenega moškega, ki v kleti sprejema goste in jim razkazuje zbirko nacističnih spominkov, mazohistko, ki v kleti uživa v bičanju, poročen par, ki v kleti zbira nagačene živali s popotovanj po Afriki, ter zakonca, ki v svoji rdeči kleti izživljata sadomazohistične nagone.

Za kraljico in domovino (r: John Boorman)

Avtobiografski spomini britanskega režiserja Johna Boormana oživijo v drami, ki pomeni kronološko nadaljevanje njegovega klasičnega filma Upanje in slava iz leta 1987. Leto 1952. Osemnajstletni Bill Rohan čaka, da ga pokličejo na dvoletno služenje vojaškega roka. Ko prispe v vojaško taborišče, spozna potegavščin polnega Percyja, s katerim jo zagodeta strogemu majorju Bradleyju. Medtem ko številne nabornike pošiljajo v boj proti Kitajcem v Korejski vojni, Bill in Percy ostaneta v taborišču, kjer služita kot inštruktorja mladim vojakom. Pritisk vojaškega treninga prekinejo redne ekskurzije v zunanji svet, kjer se Bill zaljubi v težavno lepotico, Percy pa v Billovo sestro. Stvarnost vojne pa udari z vso silo, ko se mladi vojaki, Billovi učenci iz taborišča, začnejo ranjeni vračati iz Koreje, kar razkrije vso razsežnost vojnega uničenja.

Za kraljico in domovino (r: John Boorman)

Avtobiografski spomini britanskega režiserja Johna Boormana oživijo v drami, ki pomeni kronološko nadaljevanje njegovega klasičnega filma Upanje in slava iz leta 1987. Leto 1952. Osemnajstletni Bill Rohan čaka, da ga pokličejo na dvoletno služenje vojaškega roka. Ko prispe v vojaško taborišče, spozna potegavščin polnega Percyja, s katerim jo zagodeta strogemu majorju Bradleyju. Medtem ko številne nabornike pošiljajo v boj proti Kitajcem v Korejski vojni, Bill in Percy ostaneta v taborišču, kjer služita kot inštruktorja mladim vojakom. Pritisk vojaškega treninga prekinejo redne ekskurzije v zunanji svet, kjer se Bill zaljubi v težavno lepotico, Percy pa v Billovo sestro. Stvarnost vojne pa udari z vso silo, ko se mladi vojaki, Billovi učenci iz taborišča, začnejo ranjeni vračati iz Koreje, kar razkrije vso razsežnost vojnega uničenja.

Tisoč sonc (r: Mati Diop)

Čarobno lep »dokumentarni« potret igralca Magayeja Nianga, v katerem se resničnost in domišljija vseskozi prepletata. Avtoričin dar enemu najpomembnejših afriških cineastov Djibrilu Diopu Mambétyju in njegovi klasiki Touki Bouki. Portret Magayeja Mianga, neprofesionalnega igralca, ki mu je Djibril Diop Mambéty leta 1973 namenil glavno vlogo v svojem prelomnem filmu Touki Bouki, je geografsko razpet med Dakarjem in Aljasko, časovno pa skozi 40-letno obdobje od 1973 do 2013. Avtorica se namreč usmeri k tistemu »potem«, k usodi, ki je Niango čakala po premierni projekciji filma, ko se je vrnil na kmetijo ter sta nastopila streznitev in spoznanje nuje po slovesu od preteklosti. V teh prostorsko-časovnih koordinatah se začno resnični dogodki neopazno zlivati z domišljijo in namišljenim, začne se zgodba o družini, izgnanstvu in filmu, zgodba, ki se napaja tako v sferi intimnega kot tudi mitološkega.

Tisoč sonc (r: Mati Diop)

Čarobno lep »dokumentarni« potret igralca Magayeja Nianga, v katerem se resničnost in domišljija vseskozi prepletata. Avtoričin dar enemu najpomembnejših afriških cineastov Djibrilu Diopu Mambétyju in njegovi klasiki Touki Bouki. Portret Magayeja Mianga, neprofesionalnega igralca, ki mu je Djibril Diop Mambéty leta 1973 namenil glavno vlogo v svojem prelomnem filmu Touki Bouki, je geografsko razpet med Dakarjem in Aljasko, časovno pa skozi 40-letno obdobje od 1973 do 2013. Avtorica se namreč usmeri k tistemu »potem«, k usodi, ki je Niango čakala po premierni projekciji filma, ko se je vrnil na kmetijo ter sta nastopila streznitev in spoznanje nuje po slovesu od preteklosti. V teh prostorsko-časovnih koordinatah se začno resnični dogodki neopazno zlivati z domišljijo in namišljenim, začne se zgodba o družini, izgnanstvu in filmu, zgodba, ki se napaja tako v sferi intimnega kot tudi mitološkega.

Atlantik (r: Mati Diop)

V briljantni miniaturi o osebni, intimni izkušnji se domiselno prepletata dialog s tradicijo afriškega filma in premislek aktualnega trenutka afriške družbene stvarnosti. Ko pade mrak, manjša skupina mladeničev, starih okrog dvajset let, sede k ognju. Serigne, ki prihaja iz okolice Dakarja, začne prijateljem pripovedovati o svoji čezatlantski odisejadi, ki jo je opravil kot slepi potnik. Kmalu postane očitno, da še zdaleč ni osamljen v tej nerazumni obsedenosti z željo premagati ocean in stopiti na obalo »obljubljene dežele«, saj prijatelji kot začarani sledijo njegovi pripovedi, prežeti z melanholijo in trpkostjo izkušnje neuspeha, a tudi z nepopustljivostjo in odločenostjo, da poskusijo znova. To je pripoved o mladih ljudeh, za katere je potovanje postalo način življenja.

Atlantik (r: Mati Diop)

V briljantni miniaturi o osebni, intimni izkušnji se domiselno prepletata dialog s tradicijo afriškega filma in premislek aktualnega trenutka afriške družbene stvarnosti. Ko pade mrak, manjša skupina mladeničev, starih okrog dvajset let, sede k ognju. Serigne, ki prihaja iz okolice Dakarja, začne prijateljem pripovedovati o svoji čezatlantski odisejadi, ki jo je opravil kot slepi potnik. Kmalu postane očitno, da še zdaleč ni osamljen v tej nerazumni obsedenosti z željo premagati ocean in stopiti na obalo »obljubljene dežele«, saj prijatelji kot začarani sledijo njegovi pripovedi, prežeti z melanholijo in trpkostjo izkušnje neuspeha, a tudi z nepopustljivostjo in odločenostjo, da poskusijo znova. To je pripoved o mladih ljudeh, za katere je potovanje postalo način življenja.

Barbari (r: Ivan Ikić)

Noč,ko je gorel Beograd: travmatična družinska zgodba v primežu množičnih političnih protestov v Srbiji. Leto 2008. Kosovo razglasi neodvisnost, srbska vlada pa oznani množične proteste. Luka, problematičen najstnik na pragu odraslosti, živi v Mladenovcu, propadlem industrijskem mestu na obrobju Beograda. Z najboljšim prijateljem Flashem je vodja navijačev domačega nogometnega kluba. Med nenapovedanim obiskom socialnega delavca Luka izve za družinsko skrivnost, da je njegov oče, za katerega je verjel, da je izginil v spopadih na Kosovu, v resnici živ, in ga začne iskati. Ko Luka zlomi nogo najboljšemu nogometašu lokalnega kluba, mora zbežati iz mesta.

Barbari (r: Ivan Ikić)

Noč,ko je gorel Beograd: travmatična družinska zgodba v primežu množičnih političnih protestov v Srbiji. Leto 2008. Kosovo razglasi neodvisnost, srbska vlada pa oznani množične proteste. Luka, problematičen najstnik na pragu odraslosti, živi v Mladenovcu, propadlem industrijskem mestu na obrobju Beograda. Z najboljšim prijateljem Flashem je vodja navijačev domačega nogometnega kluba. Med nenapovedanim obiskom socialnega delavca Luka izve za družinsko skrivnost, da je njegov oče, za katerega je verjel, da je izginil v spopadih na Kosovu, v resnici živ, in ga začne iskati. Ko Luka zlomi nogo najboljšemu nogometašu lokalnega kluba, mora zbežati iz mesta.

Betlehem (r: Yuval Adler)

Eleganten, napet in bistroumen politični triler v ospredje postavi čustvene stiske in moralne dileme kot posledice večnih trenj med Izraelci in Palestinci. Sanfur je mlajši brat razvpitega palestinskega upornika Ibrahima. Ko mu je bilo petnajst let, ga je Razi, pripadnik izraelske tajne službe, odločen, da Ibrahimu stopi na prste, rekrutiral za svojega ovaduha. Razi je v Sanfurja vložil ogromno truda in z njim navezal skoraj očetovski odnos. Sanfurju, ki je vedno živel v bratovi senci, je Razijeva pozornost vedno godila, zdaj, pri sedemnajstih, pa se znajde razpet med Razijevimi zahtevami in lojalnostjo bratu. Ko izraelska tajna služba izve, kako zelo je Sanfur vpleten v bratove dejavnosti, Razija obtožijo, da je prekoračil profesionalne meje, in od njega zahtevajo, da v načrtovanem poskusu atentata na Ibrahima žrtvuje Sanfurja. Med pripravami na vojaško akcijo bosta morala tako Razi kot Sanfur sprejeti odločitve, ki bodo za vedno spremenile njuno življenje.

Betlehem (r: Yuval Adler)

Eleganten, napet in bistroumen politični triler v ospredje postavi čustvene stiske in moralne dileme kot posledice večnih trenj med Izraelci in Palestinci. Sanfur je mlajši brat razvpitega palestinskega upornika Ibrahima. Ko mu je bilo petnajst let, ga je Razi, pripadnik izraelske tajne službe, odločen, da Ibrahimu stopi na prste, rekrutiral za svojega ovaduha. Razi je v Sanfurja vložil ogromno truda in z njim navezal skoraj očetovski odnos. Sanfurju, ki je vedno živel v bratovi senci, je Razijeva pozornost vedno godila, zdaj, pri sedemnajstih, pa se znajde razpet med Razijevimi zahtevami in lojalnostjo bratu. Ko izraelska tajna služba izve, kako zelo je Sanfur vpleten v bratove dejavnosti, Razija obtožijo, da je prekoračil profesionalne meje, in od njega zahtevajo, da v načrtovanem poskusu atentata na Ibrahima žrtvuje Sanfurja. Med pripravami na vojaško akcijo bosta morala tako Razi kot Sanfur sprejeti odločitve, ki bodo za vedno spremenile njuno življenje.

Brezpogojna ljubezen (r: Aditya Vikram Sengupta)

Lirična, redkobesedna zgodba o paru, ki svoje skupnosti ne more živeti drugače kot skozi drobna vsakdanja dejanja pozornosti. Zgodba je postavljena med razpadajoče uličice Kalkute, v poglabljajočo se recesijo. Moški je v svojem majhnem stanovanju, opremljenem z viktorijanskim pohištvom, zaposlen z vsakdanjimi opravili. Zunanji svet pronica v notranjost le skozi glasove z ulice in poglede skozi zastrto okno. Zdi se, da je sam, a sčasoma ugotovimo, da v stanovanju živi tudi ženska. Ker delata v različnih izmenah, sta, čeprav ju veže iskrena ljubezen, resnično skupaj le v sanjah, v vsakdanjem življenju pa ju povezujejo le predmeti, ki jih uporabljata.

Brezpogojna ljubezen (r: Aditya Vikram Sengupta)

Lirična, redkobesedna zgodba o paru, ki svoje skupnosti ne more živeti drugače kot skozi drobna vsakdanja dejanja pozornosti. Zgodba je postavljena med razpadajoče uličice Kalkute, v poglabljajočo se recesijo. Moški je v svojem majhnem stanovanju, opremljenem z viktorijanskim pohištvom, zaposlen z vsakdanjimi opravili. Zunanji svet pronica v notranjost le skozi glasove z ulice in poglede skozi zastrto okno. Zdi se, da je sam, a sčasoma ugotovimo, da v stanovanju živi tudi ženska. Ker delata v različnih izmenah, sta, čeprav ju veže iskrena ljubezen, resnično skupaj le v sanjah, v vsakdanjem življenju pa ju povezujejo le predmeti, ki jih uporabljata.

Burgundski vojvoda (r: Peter Strickland)

Film, naslovljen po redki vrsti metulja, ponuja nov izlet režiserja Petra Stricklanda na temno stran človeškega vedenja. Film sledi intimnemu razmerju med premožno amatersko metuljarko Cynthio in njeno hišno gospodinjo Evelyn. Ko Cynthijine zahteve začenjajo dobivati sadomazohistični prizven, Evelyn ni več toliko njena služabnica kot domala spolna sužnja, ki se predaja Cynthijinemu vse bolj skrajnemu poniževanju. S filmom, ki prehaja od komičnega k nadrealističnemu, režiser Peter Strickland ponovno pokaže svoj razkošni dar za posredovanje bogatih čutnih filmskih izkušenj, ki se tukaj za povrh ponaša še z izvrstno, gotsko fotografijo in zapeljujočo glasbeno podlago.

Burgundski vojvoda (r: Peter Strickland)

Film, naslovljen po redki vrsti metulja, ponuja nov izlet režiserja Petra Stricklanda na temno stran človeškega vedenja. Film sledi intimnemu razmerju med premožno amatersko metuljarko Cynthio in njeno hišno gospodinjo Evelyn. Ko Cynthijine zahteve začenjajo dobivati sadomazohistični prizven, Evelyn ni več toliko njena služabnica kot domala spolna sužnja, ki se predaja Cynthijinemu vse bolj skrajnemu poniževanju. S filmom, ki prehaja od komičnega k nadrealističnemu, režiser Peter Strickland ponovno pokaže svoj razkošni dar za posredovanje bogatih čutnih filmskih izkušenj, ki se tukaj za povrh ponaša še z izvrstno, gotsko fotografijo in zapeljujočo glasbeno podlago.

Dvojnik (r: Richard Ayoade)

Po literarni predlogi Dostojevskega posneta črna komedija je srhljiva, a bistroumna parabola o sodobnem svetu, ki posameznikom s tehnologijo omogoča ustvarjenje več različnih identitet. Simon James je sramežljiv uradnik. Sodelavci v službi se zanj ne menijo kaj prida, njegova mati ga zaničuje, njegova simpatija Hannah pa ga vztrajno ignorira. Ko se že zdi, da huje sploh ne bi moglo biti, se službenemu kolektivu pridruži nov sodelavec po imenu James Simon, ki je – poleg tega, da je Simonov fizični dvojnik – tudi njegovo popolno nasprotje: je samozavesten, karizmatičen, predvsem pa velik zapeljivec. Na Simonovo grozo začne James postopoma prevzemati Simonovo življenje …

Dvojnik (r: Richard Ayoade)

Po literarni predlogi Dostojevskega posneta črna komedija je srhljiva, a bistroumna parabola o sodobnem svetu, ki posameznikom s tehnologijo omogoča ustvarjenje več različnih identitet. Simon James je sramežljiv uradnik. Sodelavci v službi se zanj ne menijo kaj prida, njegova mati ga zaničuje, njegova simpatija Hannah pa ga vztrajno ignorira. Ko se že zdi, da huje sploh ne bi moglo biti, se službenemu kolektivu pridruži nov sodelavec po imenu James Simon, ki je – poleg tega, da je Simonov fizični dvojnik – tudi njegovo popolno nasprotje: je samozavesten, karizmatičen, predvsem pa velik zapeljivec. Na Simonovo grozo začne James postopoma prevzemati Simonovo življenje …

Fair Play (r: Andrea Sedláčková)

Športna drama problematizira dopinški program komunističnega režima na Češkoslovaškem. Siva osemdeseta. Najstnica Anna je vrhunska sprinterka in njen trener verjame, da bi se ji lahko uspelo kvalificirati celo za olimpijske igre. Tudi Annina mama v njen uspeh polaga velike upe – v njem vidi priložnost za hčerino življenje onstran železne zavese. Tega si tako zelo želi, da brez pomislekov podpre dopinški program, ki ga komunistični režim preizkuša na njeni hčerki, pa čeprav je očitno, da ne brez posledic za njeno zdravje.

Fair Play (r: Andrea Sedláčková)

Športna drama problematizira dopinški program komunističnega režima na Češkoslovaškem. Siva osemdeseta. Najstnica Anna je vrhunska sprinterka in njen trener verjame, da bi se ji lahko uspelo kvalificirati celo za olimpijske igre. Tudi Annina mama v njen uspeh polaga velike upe – v njem vidi priložnost za hčerino življenje onstran železne zavese. Tega si tako zelo želi, da brez pomislekov podpre dopinški program, ki ga komunistični režim preizkuša na njeni hčerki, pa čeprav je očitno, da ne brez posledic za njeno zdravje.

Kosec (r: Zvonimir Jurić)

Tri zgodbe, ki se dogodijo v eni sami noči, postopno odstrejo temačno sliko življenja glavnega junaka Iva in njegovega domačega kraja, ki je, tako kot glavni junak s svojim zločinom, ostal zaznamovan s preteklostjo. Ivo je zaposlen v kmetijsko-industrijskem kombinatu. Pred več leti je bil obtožen posilstva, od takrat se ga krajani izogibajo, zato vselej, ko je mogoče, dela v nočni izmeni. Neke noči sreča Mirjano, ki je na samotni cesti ostala brez bencina, Josipa, ki dela na črpalki, in lokalnega policista Kreša. Njihove usode se prepletejo in počasi se razkrije podoba Ivovega življenja in njegovega domačega kraja, ki se ne more otresti posledic nedavne vojne, prav tako kot se Ivo ne more otresti posledic svojega zločina.

Kosec (r: Zvonimir Jurić)

Tri zgodbe, ki se dogodijo v eni sami noči, postopno odstrejo temačno sliko življenja glavnega junaka Iva in njegovega domačega kraja, ki je, tako kot glavni junak s svojim zločinom, ostal zaznamovan s preteklostjo. Ivo je zaposlen v kmetijsko-industrijskem kombinatu. Pred več leti je bil obtožen posilstva, od takrat se ga krajani izogibajo, zato vselej, ko je mogoče, dela v nočni izmeni. Neke noči sreča Mirjano, ki je na samotni cesti ostala brez bencina, Josipa, ki dela na črpalki, in lokalnega policista Kreša. Njihove usode se prepletejo in počasi se razkrije podoba Ivovega življenja in njegovega domačega kraja, ki se ne more otresti posledic nedavne vojne, prav tako kot se Ivo ne more otresti posledic svojega zločina.

Ljubezen je čudna reč (r: Ira Sachs)

John Lithgow in Alfred Molina v vlogi gejevskega para, ki se po poroki zaradi obkrožajoče homofobije znajde pred hudo življenjsko preizkušnjo. Ko v New Yorku leta 2011 legalizirajo istospolne poroke, se Ben in George odločita, da se po 39 letih skupnega življenja poročita. Kmalu potem Georgea odpustijo z njegovega delovnega mesta glasbenega učitelja na katoliški šoli, zaradi tega pa izgubi tudi stanovanje v Chelseaju. George se naseli pri policijskem gejevskem paru, Bena pa sprejmejo pri nečakovi družini v Brooklynu. Spremenjene bivalne okoliščine prinesejo nove pritiske na njuno razmerje. To je zgodba o težavah gejevske skupnosti, ki jo je režiser Ira Sachs prelevil v lahkotno, nežno in splošno študijo nekega ljubezenskega razmerja.

Ljubezen je čudna reč (r: Ira Sachs)

John Lithgow in Alfred Molina v vlogi gejevskega para, ki se po poroki zaradi obkrožajoče homofobije znajde pred hudo življenjsko preizkušnjo. Ko v New Yorku leta 2011 legalizirajo istospolne poroke, se Ben in George odločita, da se po 39 letih skupnega življenja poročita. Kmalu potem Georgea odpustijo z njegovega delovnega mesta glasbenega učitelja na katoliški šoli, zaradi tega pa izgubi tudi stanovanje v Chelseaju. George se naseli pri policijskem gejevskem paru, Bena pa sprejmejo pri nečakovi družini v Brooklynu. Spremenjene bivalne okoliščine prinesejo nove pritiske na njuno razmerje. To je zgodba o težavah gejevske skupnosti, ki jo je režiser Ira Sachs prelevil v lahkotno, nežno in splošno študijo nekega ljubezenskega razmerja.

Ljubezen na prvi pretep (r: Thomas Cailley)

Na divjem jugozahodu Francije vznikne najstniška ljubezen, ki nežno romantiko zamenja za komične priprave na konec sveta. Arnaudovo druženje s prijatelji nakazuje, da bo tudi to zgolj še eno običajno in mirno poletje. Potem pa nekega dne naleti na Madeleine, lepo, a sila nepredvidljivo dekle, ki se pripravlja na sodni dan, zato se ukvarja z intenzivno fizično vadbo in se želi priključiti vojski. To tudi stori, skupaj z Arnaudom, ki je navdušen nad njeno pojavo in se ji zato pridruži na dvotedenskem treningu. Kako daleč ji je pripravljen slediti? Gre za ljubezensko zgodbo. Ali pa za zgodbo o preživetju. Verjetno kar oboje.

Ljubezen na prvi pretep (r: Thomas Cailley)

Na divjem jugozahodu Francije vznikne najstniška ljubezen, ki nežno romantiko zamenja za komične priprave na konec sveta. Arnaudovo druženje s prijatelji nakazuje, da bo tudi to zgolj še eno običajno in mirno poletje. Potem pa nekega dne naleti na Madeleine, lepo, a sila nepredvidljivo dekle, ki se pripravlja na sodni dan, zato se ukvarja z intenzivno fizično vadbo in se želi priključiti vojski. To tudi stori, skupaj z Arnaudom, ki je navdušen nad njeno pojavo in se ji zato pridruži na dvotedenskem treningu. Kako daleč ji je pripravljen slediti? Gre za ljubezensko zgodbo. Ali pa za zgodbo o preživetju. Verjetno kar oboje.

Ne zapuščaj me (r: Sabine Lubbe Bakker, Niels van Koevorden)

Pretresljiv in pristen portret moških, ki se zatečeta »na konec sveta«. Tam se z veliko pikrega humorja in ob velikih količinah alkohola počasi, a neizogibno bližata samouničenju. V valonskih gozdovih, nekje na robu Belgije, skušata moška odmisliti svoje tegobe. Bob in Marcel počasi izginjata iz lastnih življenj, pri tem pa še vedno ohranjata smisel za humor. Medtem ko so njuni sorodniki in prijatelji obremenjeni s svojimi težavami, prijatelja razmišljata o skupnem samomoru pod najlepšim drevesom v gozdu.

Ne zapuščaj me (r: Sabine Lubbe Bakker, Niels van Koevorden)

Pretresljiv in pristen portret moških, ki se zatečeta »na konec sveta«. Tam se z veliko pikrega humorja in ob velikih količinah alkohola počasi, a neizogibno bližata samouničenju. V valonskih gozdovih, nekje na robu Belgije, skušata moška odmisliti svoje tegobe. Bob in Marcel počasi izginjata iz lastnih življenj, pri tem pa še vedno ohranjata smisel za humor. Medtem ko so njuni sorodniki in prijatelji obremenjeni s svojimi težavami, prijatelja razmišljata o skupnem samomoru pod najlepšim drevesom v gozdu.

Nikogaršnji otrok (r: Vuk Ršumović)

Filmski debi Vuka Ršumovića je srbsko-bosenska različica legende o volčjem dečku, posneta po resničnih dogodkih. Leta 1988 lovci globoko v bosenskih gorah ujamejo divjega otroka, ki živi med volkovi. Fant šibkega zdravja nima identitete, zato ga poimenujejo Haris in ga pošljejo v sirotišnico v Beograd. Tam se spoprijatelji s svojim skrbnikom Ilkejem in z dečkom Žiko, ki mora kmalu oditi, a Harisu obljubi, da se bo vrnil. Haris začne medtem obiskovati šolo in se skuša udomačiti v novem okolju. Ko se leta 1992 začne vojna vihra, srbske oblasti Harisa pošljejo nazaj v Bosno …

Nikogaršnji otrok (r: Vuk Ršumović)

Filmski debi Vuka Ršumovića je srbsko-bosenska različica legende o volčjem dečku, posneta po resničnih dogodkih. Leta 1988 lovci globoko v bosenskih gorah ujamejo divjega otroka, ki živi med volkovi. Fant šibkega zdravja nima identitete, zato ga poimenujejo Haris in ga pošljejo v sirotišnico v Beograd. Tam se spoprijatelji s svojim skrbnikom Ilkejem in z dečkom Žiko, ki mora kmalu oditi, a Harisu obljubi, da se bo vrnil. Haris začne medtem obiskovati šolo in se skuša udomačiti v novem okolju. Ko se leta 1992 začne vojna vihra, srbske oblasti Harisa pošljejo nazaj v Bosno …

Omar (r: Hany Abu-Assad)

Po veliki uspešnici Raj na zemlji nam palestinski režiser Hany Abu-Assad ponuja še eno perečo zgodbo s palestinsko-izraelske meje, ki mu je letos ponovno prinesla nominacijo za oskarja. Omar je vajen izmikanja metkom ob vsakodnevnem prečkanju zidu med Palestino in Izraelom, ko obiskuje svojo ljubezen Nadio. Toda okupirana Palestina ne pozna jasnih meja med ljubeznijo in vojno: na drugi strani zidu postane rahločuten pek Omar goreč borec za svobodo, ki se mora spoprijeti z bolečimi odločitvami glede odraslosti in življenja nasploh. Ko Omarja med enim izmed uporov ujamejo, se spusti v lov z vojaško policijo. V trdne odnose s prijatelji iz otroštva se prikradeta sum in izdajstvo, Omarjeva čustva pa s tem hitro postanejo razdvojena kot palestinsko ozemlje. Obenem postane tudi jasno, da vse to počne iz ljubezni do Nadie.

Omar (r: Hany Abu-Assad)

Po veliki uspešnici Raj na zemlji nam palestinski režiser Hany Abu-Assad ponuja še eno perečo zgodbo s palestinsko-izraelske meje, ki mu je letos ponovno prinesla nominacijo za oskarja. Omar je vajen izmikanja metkom ob vsakodnevnem prečkanju zidu med Palestino in Izraelom, ko obiskuje svojo ljubezen Nadio. Toda okupirana Palestina ne pozna jasnih meja med ljubeznijo in vojno: na drugi strani zidu postane rahločuten pek Omar goreč borec za svobodo, ki se mora spoprijeti z bolečimi odločitvami glede odraslosti in življenja nasploh. Ko Omarja med enim izmed uporov ujamejo, se spusti v lov z vojaško policijo. V trdne odnose s prijatelji iz otroštva se prikradeta sum in izdajstvo, Omarjeva čustva pa s tem hitro postanejo razdvojena kot palestinsko ozemlje. Obenem postane tudi jasno, da vse to počne iz ljubezni do Nadie.

Otok ljubezni (r: Jasmila Žbanić)

Jasmila Žbanić se od povojnih tem obrača k humornemu portretu sodobnih razmerij na počitniški kulisi otoka Sv. Nikola pri Poreču. Grebo in njegova noseča žena Liliane se odpravita na zaslužen dopust v priljubljeno jadransko letovišče. Zdi se, da bi na takšnih idiličnih počitnicah težko šlo kaj narobe. Toda na večerni zabavi Grebo očara navzoče občinstvo, kar njegovo francosko soprogo spomni na sarajevskega rockerja, v katerega se je zaljubila. Ko mlada zakonca spoznata še privlačno Floro, postane jasno, da je njun zakon postavljen na preizkušnjo. Minulih skrivnosti na otoku ljubezni pač ni mogoče skriti.

Otok ljubezni (r: Jasmila Žbanić)

Jasmila Žbanić se od povojnih tem obrača k humornemu portretu sodobnih razmerij na počitniški kulisi otoka Sv. Nikola pri Poreču. Grebo in njegova noseča žena Liliane se odpravita na zaslužen dopust v priljubljeno jadransko letovišče. Zdi se, da bi na takšnih idiličnih počitnicah težko šlo kaj narobe. Toda na večerni zabavi Grebo očara navzoče občinstvo, kar njegovo francosko soprogo spomni na sarajevskega rockerja, v katerega se je zaljubila. Ko mlada zakonca spoznata še privlačno Floro, postane jasno, da je njun zakon postavljen na preizkušnjo. Minulih skrivnosti na otoku ljubezni pač ni mogoče skriti.

Palo Alto (r: Gia Coppola)

Po kratkih zgodbah Jamesa Franca posneti prvenec Gie Coppole. Razumevajoč pogled na zapletene vezi, privzdignjena čustva ter romantične vzpone in padce mladostništva. Občutljiva, sramežljiva April je razredna devica, razpeta med nespodobno spogledovanje s svojim trenerjem nogometa, gospodom B, in zatreskanost v ljubeznivega zadetka Teddyja. Emily pa, na drugi strani, ponuja spolne usluge vsakemu fantu, ki ji prekriža pot – vključno s Teddyjem in njegovim najboljšim prijateljem Fredom, hiperaktivcem brez dlake na jeziku in občutka za kakršne koli meje. April in Teddy si med eno in drugo šolsko zabavo trudita izpovedati medsebojno naklonjenost, medtem pa Fredova naraščajoča brezglavost prerašča v popoln kaos.

Palo Alto (r: Gia Coppola)

Po kratkih zgodbah Jamesa Franca posneti prvenec Gie Coppole. Razumevajoč pogled na zapletene vezi, privzdignjena čustva ter romantične vzpone in padce mladostništva. Občutljiva, sramežljiva April je razredna devica, razpeta med nespodobno spogledovanje s svojim trenerjem nogometa, gospodom B, in zatreskanost v ljubeznivega zadetka Teddyja. Emily pa, na drugi strani, ponuja spolne usluge vsakemu fantu, ki ji prekriža pot – vključno s Teddyjem in njegovim najboljšim prijateljem Fredom, hiperaktivcem brez dlake na jeziku in občutka za kakršne koli meje. April in Teddy si med eno in drugo šolsko zabavo trudita izpovedati medsebojno naklonjenost, medtem pa Fredova naraščajoča brezglavost prerašča v popoln kaos.

Prosti pad (r: Gyorgy Palfi)

Skok s strehe zanikrnega stanovanjskega bloka v Budimpešti odstre duhovit in nadrealističen kolaž utrinkov iz nenavadnega življenja navadnih ljudi. »Kakšen čaj bi? Metinega imava,« vpraša starejša ženska svojega brezvoljnega moža. Nato se vzpne na streho stanovanjskega bloka, v katerem živita, nekaj časa zre v večerno nebo nad Budimpešto in ... skoči. Med padanjem ujame utrinke iz življenja nekaterih prebivalcev bloka, v katerih režiser s slikovitimi prizori, pestro paleto nenavadnih značajev in s poigravanjem različnih žanrov vedno znova postavlja pod vprašaj pojem »normalnosti« v današnjem svetu.

Prosti pad (r: Gyorgy Palfi)

Skok s strehe zanikrnega stanovanjskega bloka v Budimpešti odstre duhovit in nadrealističen kolaž utrinkov iz nenavadnega življenja navadnih ljudi. »Kakšen čaj bi? Metinega imava,« vpraša starejša ženska svojega brezvoljnega moža. Nato se vzpne na streho stanovanjskega bloka, v katerem živita, nekaj časa zre v večerno nebo nad Budimpešto in ... skoči. Med padanjem ujame utrinke iz življenja nekaterih prebivalcev bloka, v katerih režiser s slikovitimi prizori, pestro paleto nenavadnih značajev in s poigravanjem različnih žanrov vedno znova postavlja pod vprašaj pojem »normalnosti« v današnjem svetu.

Rdeča amnezija (r: Xiaoshuai Wang)

Življenje upokojenke zmotijo srhljivi vdori v njeno zasebnost, ki začnejo odpirati zamolčano poglavje iz kitajske politične preteklosti. Deng je trmasta ovdovela upokojenka, ki svoje dni preživlja v skrbi za odrasla sinova in ostarelo mater, čeprav jo družina prepričuje, naj zaradi starosti upočasni svoj ritem. Njen vsakdan začnejo motiti anonimni telefonski klici, ki jih sprva pripišejo njeni domišljiji. Ko pa se vdori v njeno življenje stopnjujejo, si njena družina začne postavljati logično vprašanje: kdo bi lahko sploh imel karkoli proti nemočni starki? Zdi se, da niti duh njenega moža ne pozna odgovora ...

Rdeča amnezija (r: Xiaoshuai Wang)

Življenje upokojenke zmotijo srhljivi vdori v njeno zasebnost, ki začnejo odpirati zamolčano poglavje iz kitajske politične preteklosti. Deng je trmasta ovdovela upokojenka, ki svoje dni preživlja v skrbi za odrasla sinova in ostarelo mater, čeprav jo družina prepričuje, naj zaradi starosti upočasni svoj ritem. Njen vsakdan začnejo motiti anonimni telefonski klici, ki jih sprva pripišejo njeni domišljiji. Ko pa se vdori v njeno življenje stopnjujejo, si njena družina začne postavljati logično vprašanje: kdo bi lahko sploh imel karkoli proti nemočni starki? Zdi se, da niti duh njenega moža ne pozna odgovora ...

Svojeglavi Philip (r: Alex Ross Perry)

Kompleksna komedija o življenju Newyorčanov preigrava teme umetniških ambicij, mladostniške drznosti in obžalovanja v srednjih letih. Medtem ko Philip čaka na objavo svojega drugega romana, za katerega verjame, da mu je uspeh zagotovljen, v njem divja jeza. Občutek ima, da ga iz mesta, kamor se je priselil in ga vzel za svoje, izrinjajo stalen pritisk množice ljudi in hrupa, načeto razmerje s punco, fotografinjo Ashley, in njegovo lastno ignoriranje knjižne promocije. Ko mu njegov idol Ike Zimmerman, ki ga je navdušil Philipov prvenec, za zatočišče ponudi svojo poletno rezidenco, Philip končno najde mir in tišino, da se lahko osredotoči na najljubše – samega sebe.

Svojeglavi Philip (r: Alex Ross Perry)

Kompleksna komedija o življenju Newyorčanov preigrava teme umetniških ambicij, mladostniške drznosti in obžalovanja v srednjih letih. Medtem ko Philip čaka na objavo svojega drugega romana, za katerega verjame, da mu je uspeh zagotovljen, v njem divja jeza. Občutek ima, da ga iz mesta, kamor se je priselil in ga vzel za svoje, izrinjajo stalen pritisk množice ljudi in hrupa, načeto razmerje s punco, fotografinjo Ashley, in njegovo lastno ignoriranje knjižne promocije. Ko mu njegov idol Ike Zimmerman, ki ga je navdušil Philipov prvenec, za zatočišče ponudi svojo poletno rezidenco, Philip končno najde mir in tišino, da se lahko osredotoči na najljubše – samega sebe.

Žurerka (r: Marie Amachoukeli-Barsacq, Claire Burger, Samuel Theis)

Ženska v zrelih letih se spoprijema z bolečino staranja, strahom pred samoto in zavedanjem, da se zabava počasi končuje. Angelique ima šestdeset let, a še vedno živi za nenehne nočne zabave. Všeč so ji moški, ki jih ponoči zapija v kabaretu ob francosko-nemški meji. Sčasoma je njenih gostov vse manj, a njena stalna stranka Michael je še vedno zaljubljen vanjo. Nekega dne jo vpraša za roko. Angelique je ob bližajoči se jeseni življenja postavljena pred veliko odločitev.

Žurerka (r: Marie Amachoukeli-Barsacq, Claire Burger, Samuel Theis)

Ženska v zrelih letih se spoprijema z bolečino staranja, strahom pred samoto in zavedanjem, da se zabava počasi končuje. Angelique ima šestdeset let, a še vedno živi za nenehne nočne zabave. Všeč so ji moški, ki jih ponoči zapija v kabaretu ob francosko-nemški meji. Sčasoma je njenih gostov vse manj, a njena stalna stranka Michael je še vedno zaljubljen vanjo. Nekega dne jo vpraša za roko. Angelique je ob bližajoči se jeseni življenja postavljena pred veliko odločitev.

Pogled tišine (r: Joshua Oppenheimer)

Joshua Oppenheimer se po Teatru ubijanja ponovno vrača na sled storilcem indonezijskega genocida, tokrat z vidika ene izmed žrtev. Adi Rukun je indonezijski okulist, ki je podobno kot številni prebivalci te države močno zaznamovan družinsko tragedijo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so namreč tamkajšnje oblasti med množičnim pobijanjem komunistov okrutno ubile njegovega brata. S pomočjo režiserja Joshua Oppenheimerja se po desetletjih molka odpravi po vaseh, kjer živijo nekdanji storilci zločinov, in jih pod pretvezo okulističnih testov izprašuje o njihovih dejanjih. Izkaže se, da v tem mučnem soočenju s preteklostjo ne zahteva toliko resnice same kot nekaj veliko bolj človeškega: kesanje.

Pogled tišine (r: Joshua Oppenheimer)

Joshua Oppenheimer se po Teatru ubijanja ponovno vrača na sled storilcem indonezijskega genocida, tokrat z vidika ene izmed žrtev. Adi Rukun je indonezijski okulist, ki je podobno kot številni prebivalci te države močno zaznamovan družinsko tragedijo. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so namreč tamkajšnje oblasti med množičnim pobijanjem komunistov okrutno ubile njegovega brata. S pomočjo režiserja Joshua Oppenheimerja se po desetletjih molka odpravi po vaseh, kjer živijo nekdanji storilci zločinov, in jih pod pretvezo okulističnih testov izprašuje o njihovih dejanjih. Izkaže se, da v tem mučnem soočenju s preteklostjo ne zahteva toliko resnice same kot nekaj veliko bolj človeškega: kesanje.

Groba montaža (r: Jamie Shovlin)

Filmski prvenec londonskegaumetnika Jamieja Shovlina raziskuje nastajanje eksploatacijskega filma iz sedemdesetih let, ki v resnici nikoli ni obstajal. Film Hiker Meat (Štoparsko meso) je značilna grozljivka iz sedemdesetih let. V njem povsem klišejsko v glavni vlogi nastopa štoparka, ob njej pa skupina najstnikov, ki eden za drugim izginjajo v skrivnostnih okoliščinah. Za Hiker Meat obstajajo celoten scenarij, filmska glasba in celo čisto pravi filmski napovednik – le da film nikoli ni zares obstajal. Jamie Shovlin je z Grobo montažo posnel film v filmu, ki obenem dekonstruira in poveličuje tradicijo eksploatacijskega filma.

Groba montaža (r: Jamie Shovlin)

Filmski prvenec londonskegaumetnika Jamieja Shovlina raziskuje nastajanje eksploatacijskega filma iz sedemdesetih let, ki v resnici nikoli ni obstajal. Film Hiker Meat (Štoparsko meso) je značilna grozljivka iz sedemdesetih let. V njem povsem klišejsko v glavni vlogi nastopa štoparka, ob njej pa skupina najstnikov, ki eden za drugim izginjajo v skrivnostnih okoliščinah. Za Hiker Meat obstajajo celoten scenarij, filmska glasba in celo čisto pravi filmski napovednik – le da film nikoli ni zares obstajal. Jamie Shovlin je z Grobo montažo posnel film v filmu, ki obenem dekonstruira in poveličuje tradicijo eksploatacijskega filma.

Jama (r: Alfredo Montero)

Tresoče se kamere, klavstrofobično ozračje in kričanje iz dna grla: napeta grozljivka v tradiciji sodobnega španskega hororja. Formentera, otok v španskem Sredozemlju. Nebeške peščene plaže, kristalno čisto morje, neokrnjena narava. Pet prijateljev začenja počitnice svojega življenja, zapolnjene z nenehnim žuriranjem in adrenalinskimi dogodivščinami. Kmalu naletijo na skrito jamo, ki se jo željni dogodivščin takoj odpravijo raziskat. Ko se prebijajo skozi številne ozke prehode, se zavejo, da so se izgubili. Poti nazaj ne najdejo, zato se odločijo prenočiti v jami in ponovno poskusiti zjutraj ...

Jama (r: Alfredo Montero)

Tresoče se kamere, klavstrofobično ozračje in kričanje iz dna grla: napeta grozljivka v tradiciji sodobnega španskega hororja. Formentera, otok v španskem Sredozemlju. Nebeške peščene plaže, kristalno čisto morje, neokrnjena narava. Pet prijateljev začenja počitnice svojega življenja, zapolnjene z nenehnim žuriranjem in adrenalinskimi dogodivščinami. Kmalu naletijo na skrito jamo, ki se jo željni dogodivščin takoj odpravijo raziskat. Ko se prebijajo skozi številne ozke prehode, se zavejo, da so se izgubili. Poti nazaj ne najdejo, zato se odločijo prenočiti v jami in ponovno poskusiti zjutraj ...

Naporen dan (r: Kim Seong-hun)

Vznemirljiv, srhljiv, napet južnokorejski neonoir, pomešan z obešenjaškim humorjem in posejan z vrsto nepredvidljivih obratov. Detektiv Ko Gun-soo je z maminega pogreba poklican na nujno službeno dolžnost. Medtem ko v temi drvi po mokri, spolzki cesti, se za las izogne begavemu psu ... in namesto njega podre pešca. V paniki sprejme tragikomično odločitev: peščevo truplo skrije v mamino krsto. A ko že misli, da je ta težki dan končno za njim, prejme anonimen klic. Glas na drugi strani slušalke mu zagrozi, da bo razkril resnico o dogodku. Gun-soo je prisiljen opraviti še več drastičnih ukrepov, da bi prikril posledice svoje nespametne odločitve, a vsakič, ko razreši en del zagate, naleti na nekaj še večjega in temačnejšega ter potone še malo globlje v brezno kriminala.

Naporen dan (r: Kim Seong-hun)

Vznemirljiv, srhljiv, napet južnokorejski neonoir, pomešan z obešenjaškim humorjem in posejan z vrsto nepredvidljivih obratov. Detektiv Ko Gun-soo je z maminega pogreba poklican na nujno službeno dolžnost. Medtem ko v temi drvi po mokri, spolzki cesti, se za las izogne begavemu psu ... in namesto njega podre pešca. V paniki sprejme tragikomično odločitev: peščevo truplo skrije v mamino krsto. A ko že misli, da je ta težki dan končno za njim, prejme anonimen klic. Glas na drugi strani slušalke mu zagrozi, da bo razkril resnico o dogodku. Gun-soo je prisiljen opraviti še več drastičnih ukrepov, da bi prikril posledice svoje nespametne odločitve, a vsakič, ko razreši en del zagate, naleti na nekaj še večjega in temačnejšega ter potone še malo globlje v brezno kriminala.

Otožno razdejanje (r: Jeremy Saulnier)

Klasična ameriška zgodba o maščevanju, ki je osvojila nagrado kritikov fipresci v sklopu Štirinajst dni režiserjev na canskem filmskem festivalu. Mirno življenje potepuha se obrne na glavo, ko mu sporočijo grozno novico o tragediji iz preteklosti. Nemudoma se odpravi v kraj, kjer je preživel otroštvo, da bi se maščeval za storjeno dejanje, vendar se izkaže za nespretnega morilca. Ko poskuša zaščititi svojo odtujeno družino, se zaplete v brutalen boj. Film je kot režiser, scenarist in direktor fotografije posnel Jeremy Saulnier, ki je del sredstev zbral prek Kickstarterja.

Otožno razdejanje (r: Jeremy Saulnier)

Klasična ameriška zgodba o maščevanju, ki je osvojila nagrado kritikov fipresci v sklopu Štirinajst dni režiserjev na canskem filmskem festivalu. Mirno življenje potepuha se obrne na glavo, ko mu sporočijo grozno novico o tragediji iz preteklosti. Nemudoma se odpravi v kraj, kjer je preživel otroštvo, da bi se maščeval za storjeno dejanje, vendar se izkaže za nespretnega morilca. Ko poskuša zaščititi svojo odtujeno družino, se zaplete v brutalen boj. Film je kot režiser, scenarist in direktor fotografije posnel Jeremy Saulnier, ki je del sredstev zbral prek Kickstarterja.

Veliki, zlobni volkovi (r: Aharon Keshales, Navot Papushado)

Tragikomični film o treh moških, ki se jim poti prekrižajo po vrsti nenavadnih in brutalnih umorov mladih deklic, je bil večkrat nagrajen, Quentin Tarantino pa ga je celo razglasil za najboljši film leta 2013. Vrsta umorov mladih deklic, ki so jih našli razkosane in obglavljene, v državi zaseje preplah. Osumljenca, vernega učitelja Drora, spustijo na prostost zaradi napak v sodnem postopku. Toda ded ene od umorjenih deklic in njen oče, uporniški policist Micki, se požvižgata na izid sodnega procesa. Učitelj Dror se tako znajde v kleti samotne gozdne koče, kjer ga besna moška ne nameravata spustiti iz krempljev, vse dokler ne prizna krivde …

Veliki, zlobni volkovi (r: Aharon Keshales, Navot Papushado)

Tragikomični film o treh moških, ki se jim poti prekrižajo po vrsti nenavadnih in brutalnih umorov mladih deklic, je bil večkrat nagrajen, Quentin Tarantino pa ga je celo razglasil za najboljši film leta 2013. Vrsta umorov mladih deklic, ki so jih našli razkosane in obglavljene, v državi zaseje preplah. Osumljenca, vernega učitelja Drora, spustijo na prostost zaradi napak v sodnem postopku. Toda ded ene od umorjenih deklic in njen oče, uporniški policist Micki, se požvižgata na izid sodnega procesa. Učitelj Dror se tako znajde v kleti samotne gozdne koče, kjer ga besna moška ne nameravata spustiti iz krempljev, vse dokler ne prizna krivde …

Zlo za petami (r: David Robert Mitchell)

Film, poln suspenza in nepričakovanih zasukov, ki se v več pogledih spogleduje s klasikami srhljivke, je obenem tudi metafora skritih nevarnosti in strahov, s katerimi se srečujejo mladostniki ob prvih spolnih izkušnjah. Devetnajstletna Jay bi morala jesen preživljati v znamenju šole, fantov in koncev tedna ob jezeru. Vendar jo po navidez nedolžni prvi spolni izkušnji začnejo preganjati čudna videnja in nenehen občutek, da jo nekaj ali pa morda nekdo zasleduje. Jay in njeni najstniški prijatelji so se s tem bremenom prisiljeni spoprijeti in najti način, kako pobegniti pošastim, ki so jim ves čas za petami.

Zlo za petami (r: David Robert Mitchell)

Film, poln suspenza in nepričakovanih zasukov, ki se v več pogledih spogleduje s klasikami srhljivke, je obenem tudi metafora skritih nevarnosti in strahov, s katerimi se srečujejo mladostniki ob prvih spolnih izkušnjah. Devetnajstletna Jay bi morala jesen preživljati v znamenju šole, fantov in koncev tedna ob jezeru. Vendar jo po navidez nedolžni prvi spolni izkušnji začnejo preganjati čudna videnja in nenehen občutek, da jo nekaj ali pa morda nekdo zasleduje. Jay in njeni najstniški prijatelji so se s tem bremenom prisiljeni spoprijeti in najti način, kako pobegniti pošastim, ki so jim ves čas za petami.

Gašper in Petra na zimskih počitnicah (r: Arne Lindtner Naess)

Zgodba o prijateljstvu med petletnikoma, v kateri nastopajo tudi plišaste igrače. Gašper in Petra se tokrat odpravita na zimske počitnice k Petrinemu dedku, kjer čez dan veselo smučata, zvečer pa odideta spat v čisto pravi ledeni iglu! Druga zgodba malih junakov Gašperja in Petre, ki sta tokrat na zimskih počitnicah. Nekaj posebnega so, saj jima odrasli zgradijo čisto pravi ledeni iglu, v katerem lahko tudi spita! Veliko se igrata na snegu in uživata kot že dolgo ne – vse dokler se ne pojavi Peter. Zares je dober v smučanju in Petri se zdi, da je dobila novega prijatelja. Gašper ni tako spreten, zato izgublja Petrino pozornost, pa še mami in oči se kregata. Gašper je v vedno večji stiski. Kaj bo storil naš veliki mali junak, da bo Petra spet njegova prijateljica in da se mami in oči ne bi razšla? Igrano-animirani film je narejen z izjemnim občutkom za najmlajše gledalce. Čeprav je film daljši, kot so jih vajeni, bodo zgodbi zlahka sledili.

Gašper in Petra na zimskih počitnicah (r: Arne Lindtner Naess)

Zgodba o prijateljstvu med petletnikoma, v kateri nastopajo tudi plišaste igrače. Gašper in Petra se tokrat odpravita na zimske počitnice k Petrinemu dedku, kjer čez dan veselo smučata, zvečer pa odideta spat v čisto pravi ledeni iglu! Druga zgodba malih junakov Gašperja in Petre, ki sta tokrat na zimskih počitnicah. Nekaj posebnega so, saj jima odrasli zgradijo čisto pravi ledeni iglu, v katerem lahko tudi spita! Veliko se igrata na snegu in uživata kot že dolgo ne – vse dokler se ne pojavi Peter. Zares je dober v smučanju in Petri se zdi, da je dobila novega prijatelja. Gašper ni tako spreten, zato izgublja Petrino pozornost, pa še mami in oči se kregata. Gašper je v vedno večji stiski. Kaj bo storil naš veliki mali junak, da bo Petra spet njegova prijateljica in da se mami in oči ne bi razšla? Igrano-animirani film je narejen z izjemnim občutkom za najmlajše gledalce. Čeprav je film daljši, kot so jih vajeni, bodo zgodbi zlahka sledili.

Ježek in vran pričarata božič (r: Rasmus A. Sivertsen)

Božična lutkovna dogodivščina, v kateri nastopajo izumitelj snežnega stroja Reodor, ježek Ludvik in vran Solan. Priprave na božič zmoti urednik lokalnega časopisa, ki uporabi njihov snežni stroj. Zapade preveč snega in nekaj je treba ukreniti ... Malce vzhodno od juga in malce zahodno od severa leži norveška hribovska vasica Flaklypa. Tam živijo izumitelj Reodor, ježek Ludvik in vran Solan. Pripravljajo se na božič. Toda nekaj manjka … Sneg! Urednik lokalnega časopisa želi priti do izumiteljevega snežnega stroja, da bi kar sam pričaral beli božič. Takšen stroj pa lahko v napačnih rokah namesto bele zime, ki si jo Ludvik tako zelo želi, pričara pravo katastrofo. Ježek in vran morata najti izumitelja, ki je izginil v nepojasnjenih okoliščinah.

Ježek in vran pričarata božič (r: Rasmus A. Sivertsen)

Božična lutkovna dogodivščina, v kateri nastopajo izumitelj snežnega stroja Reodor, ježek Ludvik in vran Solan. Priprave na božič zmoti urednik lokalnega časopisa, ki uporabi njihov snežni stroj. Zapade preveč snega in nekaj je treba ukreniti ... Malce vzhodno od juga in malce zahodno od severa leži norveška hribovska vasica Flaklypa. Tam živijo izumitelj Reodor, ježek Ludvik in vran Solan. Pripravljajo se na božič. Toda nekaj manjka … Sneg! Urednik lokalnega časopisa želi priti do izumiteljevega snežnega stroja, da bi kar sam pričaral beli božič. Takšen stroj pa lahko v napačnih rokah namesto bele zime, ki si jo Ludvik tako zelo želi, pričara pravo katastrofo. Ježek in vran morata najti izumitelja, ki je izginil v nepojasnjenih okoliščinah.

Deček in svet (r: Alê Abreu)

Igriva animirana koreografija barv in kompozicije ter likovno najbogatejši kalejdoskop sveta v animiranem filmu doslej. Igrivi in brezskrbni deček Cuca odrašča na idiličnem brazilskem podeželju, kjer se je čas ustavil. Pravo nasprotje je mesto, kaotični metropolis, kamor se mora s trebuhom za kruhom odpraviti njegov oče, za njim pa tudi Cuca. V mestu opazuje družbeni ustroj sveta, ki ga zaznamujejo medijsko manipuliranje, kontejnerji oblačil iz Azije, mehanične živali in množica odpadkov. Življenje teče povsem drugače kot v belem, podeželskem svetu, čigar idilo poudarjajo žive barve na belem ozadju in zvok flavte. Film je dar naravi in kritika sodobne družbe – potrošništva, medijev in industrializacije – z vidika dečka, ki v svetu išče svoj prostor. Domišljijska podoba modernega sveta bo prevzela mlado in odraslo občinstvo.

Deček in svet (r: Alê Abreu)

Igriva animirana koreografija barv in kompozicije ter likovno najbogatejši kalejdoskop sveta v animiranem filmu doslej. Igrivi in brezskrbni deček Cuca odrašča na idiličnem brazilskem podeželju, kjer se je čas ustavil. Pravo nasprotje je mesto, kaotični metropolis, kamor se mora s trebuhom za kruhom odpraviti njegov oče, za njim pa tudi Cuca. V mestu opazuje družbeni ustroj sveta, ki ga zaznamujejo medijsko manipuliranje, kontejnerji oblačil iz Azije, mehanične živali in množica odpadkov. Življenje teče povsem drugače kot v belem, podeželskem svetu, čigar idilo poudarjajo žive barve na belem ozadju in zvok flavte. Film je dar naravi in kritika sodobne družbe – potrošništva, medijev in industrializacije – z vidika dečka, ki v svetu išče svoj prostor. Domišljijska podoba modernega sveta bo prevzela mlado in odraslo občinstvo.

Mami, rad te imam (r: Janis Nords)

Rahločuten portret 12-letnega fanta, ki se uči prevzeti odgovornost za svoja dejanja in izkusi, da je za prijateljstvo potrebna iskrenost. Glavna nagrada žirije v Berlinu! Raimonds naredi vse, kar je v njegovi moči, da bi bil v ponos strogi mami – celo saksofon igra v šolskem orkestru, namesto da bi se s skirojem zabaval v rolkarskem parku. Potem pa nekega dne iz šole odide z obvestilom o neprimernem vedenju. Ko ga poskuša prikriti, se zaplete v vrtinec laži, ki kmalu uide izpod nadzora. Pomoč mu ponudi prijatelj Peteris. Njegova mama je čistilka in Peteris priskrbi Raimondsu ključe stanovanja, kjer naj bi Raimonds preživel noč. Na žalost pa se ponoči vrne lastnik stanovanja s svojim dekletom, ki Raimondsu ukrade denar in saksofon. Fantu ne preostane drugega, kot da se poda v nočno Rigo, da bi dobil nazaj svoj inštrument. Ko Peterisa obtožijo, da je vlomil v stanovanje, se mora Raimonds odločiti, ali naj reši prijateljstvo ali svoj obraz pred materino klofuto. Odlična, domišljena drama o koncu otroštva.

Mami, rad te imam (r: Janis Nords)

Rahločuten portret 12-letnega fanta, ki se uči prevzeti odgovornost za svoja dejanja in izkusi, da je za prijateljstvo potrebna iskrenost. Glavna nagrada žirije v Berlinu! Raimonds naredi vse, kar je v njegovi moči, da bi bil v ponos strogi mami – celo saksofon igra v šolskem orkestru, namesto da bi se s skirojem zabaval v rolkarskem parku. Potem pa nekega dne iz šole odide z obvestilom o neprimernem vedenju. Ko ga poskuša prikriti, se zaplete v vrtinec laži, ki kmalu uide izpod nadzora. Pomoč mu ponudi prijatelj Peteris. Njegova mama je čistilka in Peteris priskrbi Raimondsu ključe stanovanja, kjer naj bi Raimonds preživel noč. Na žalost pa se ponoči vrne lastnik stanovanja s svojim dekletom, ki Raimondsu ukrade denar in saksofon. Fantu ne preostane drugega, kot da se poda v nočno Rigo, da bi dobil nazaj svoj inštrument. Ko Peterisa obtožijo, da je vlomil v stanovanje, se mora Raimonds odločiti, ali naj reši prijateljstvo ali svoj obraz pred materino klofuto. Odlična, domišljena drama o koncu otroštva.

Emil iz Lönneberge (r: Alicja Björk)

Emilu se norčije kar zgodijo, zanje pa je kaznovan tako, kot ima najraje – oče ga za razmislek pošlje v vrtno uto, tam pa ima Emil na voljo ves svoj čas za rezljanje lesenih figuric. Filmska priredba zgodb Astrid Lindgren, osnovana na izvirnih knjižnih ilustracijah. »Eeeeeemil,« vpije oče po majhni kmetiji Mačkovina z nogo, priščipnjeno v past za podgane, z rokami, prekritimi z lepljivim papirjem za lovljenje muh, in z lasmi, polnimi testa. Pa smo spet tam – Emil spet zganja lumparije. Za kazen mora v vrtno uto. Toda za Emila to sploh ni nobena kazen. Nasprotno: zaklene se v uto in nemoteno rezlja lesene figurice, ki se jih je nabralo že za celo zbirko. Njegova mlajša sestra Ida bi prav tako rada sedela v uti, a se za kaj takega vede čisto preveč lepo. Poleg tega se ni lahko kosati z Emilovo vrsto vragolij. Vse, kar si ta bistri deček želi, je reševati probleme, teh pa se loteva s čisto svojo logiko. Nazadnje pa Idi vendarle uspe ujeti brata – s tem da razbije celo naročje jajc.

Emil iz Lönneberge (r: Alicja Björk)

Emilu se norčije kar zgodijo, zanje pa je kaznovan tako, kot ima najraje – oče ga za razmislek pošlje v vrtno uto, tam pa ima Emil na voljo ves svoj čas za rezljanje lesenih figuric. Filmska priredba zgodb Astrid Lindgren, osnovana na izvirnih knjižnih ilustracijah. »Eeeeeemil,« vpije oče po majhni kmetiji Mačkovina z nogo, priščipnjeno v past za podgane, z rokami, prekritimi z lepljivim papirjem za lovljenje muh, in z lasmi, polnimi testa. Pa smo spet tam – Emil spet zganja lumparije. Za kazen mora v vrtno uto. Toda za Emila to sploh ni nobena kazen. Nasprotno: zaklene se v uto in nemoteno rezlja lesene figurice, ki se jih je nabralo že za celo zbirko. Njegova mlajša sestra Ida bi prav tako rada sedela v uti, a se za kaj takega vede čisto preveč lepo. Poleg tega se ni lahko kosati z Emilovo vrsto vragolij. Vse, kar si ta bistri deček želi, je reševati probleme, teh pa se loteva s čisto svojo logiko. Nazadnje pa Idi vendarle uspe ujeti brata – s tem da razbije celo naročje jajc.

Raketa (r: Kim Mordaunt)

Napeta, a topla, globoko izpovedna zgodba o odločnosti dečka, ki mu življenje ne prizanaša. Film z neverjetnim vpogledom v običaje in praznovanja v srcu laoških gora odpira pogled v svet, ki ga še nikoli nismo videli na velikem platnu. Desetletni Ahlo naj bi nosil prekletstvo, zato nanj pade krivda za vrsto nesreč, ki prizadenejo vas v laoških gorah. Ko njegova družina izgubi dom in se je prisiljena seliti, Ahlo spozna nabrito siroto Kio in njenega ekscentričnega strica Purpla, nekdanjega vojaka, velikega občudovalca Jamesa Browna. Ahlo v iskanju novega doma svojo družino, Purpla in Kio vodi skozi deželo, ki jo je prizadela vojna. Da bi dokazal, da ni preklet, zgradi ogromno eksplozivno raketo in se udeleži najbolj donosnega, a tudi nevarnega tekmovanja v deželi: festivala raket. Eden redkih celovečercev, posnet za mednarodni trg, v skrivnostni, malo znani državi Laos, ki se je po koncu vietnamske vojne redko postavila svetu na ogled.

Raketa (r: Kim Mordaunt)

Napeta, a topla, globoko izpovedna zgodba o odločnosti dečka, ki mu življenje ne prizanaša. Film z neverjetnim vpogledom v običaje in praznovanja v srcu laoških gora odpira pogled v svet, ki ga še nikoli nismo videli na velikem platnu. Desetletni Ahlo naj bi nosil prekletstvo, zato nanj pade krivda za vrsto nesreč, ki prizadenejo vas v laoških gorah. Ko njegova družina izgubi dom in se je prisiljena seliti, Ahlo spozna nabrito siroto Kio in njenega ekscentričnega strica Purpla, nekdanjega vojaka, velikega občudovalca Jamesa Browna. Ahlo v iskanju novega doma svojo družino, Purpla in Kio vodi skozi deželo, ki jo je prizadela vojna. Da bi dokazal, da ni preklet, zgradi ogromno eksplozivno raketo in se udeleži najbolj donosnega, a tudi nevarnega tekmovanja v deželi: festivala raket. Eden redkih celovečercev, posnet za mednarodni trg, v skrivnostni, malo znani državi Laos, ki se je po koncu vietnamske vojne redko postavila svetu na ogled.

Kitarski mongoloid, 2004

Mozaik zgodb o osamljenih ljudeh in nenadnih izbruhih nasilja je presunljiv in nevsakdanji filmski portret Švedske na pragu novega tisočletja. Pred statično kamero potekajo številni prizori iz vsakdana različnih ljudi: na strehi stanovanjskega bloka deček zvija antene in na televizijskih zaslonih gledalcev nastanejo motnje; ženska, ki zapušča stanovanje, kaže znake kompulzivnega vedenja; mlad fant igra na kitaro in zraven na ves glas kriči; skupina mladeničev sistematično uničuje vsa kolesa, ki se znajdejo na njihovi poti; dva moška v kuhinji pa skušata prepričati tretjega, naj sodeluje pri igri ruske rulete ...

Kitarski mongoloid, 2004

Mozaik zgodb o osamljenih ljudeh in nenadnih izbruhih nasilja je presunljiv in nevsakdanji filmski portret Švedske na pragu novega tisočletja. Pred statično kamero potekajo številni prizori iz vsakdana različnih ljudi: na strehi stanovanjskega bloka deček zvija antene in na televizijskih zaslonih gledalcev nastanejo motnje; ženska, ki zapušča stanovanje, kaže znake kompulzivnega vedenja; mlad fant igra na kitaro in zraven na ves glas kriči; skupina mladeničev sistematično uničuje vsa kolesa, ki se znajdejo na njihovi poti; dva moška v kuhinji pa skušata prepričati tretjega, naj sodeluje pri igri ruske rulete ...

Prizor iz življenja št. 6882, 2005

V tej predštudiji za celovečerni film Nenamerno se Östlund že dotakne teme, ki v prihodnje močno zaznamuje njegov filmski opus: vpliva skupine na posameznika in posledic, ki jih prinaša konformistično vedenje. Tridesetletni moški na zahodni obali Švedskega skupaj s prijatelji preživlja najkrajšo noč v letu. Po nekaj popitih kozarcih druge prepriča, naj gredo z njim na visok most, s katerega namerava skočiti v morje.

Prizor iz življenja št. 6882, 2005

V tej predštudiji za celovečerni film Nenamerno se Östlund že dotakne teme, ki v prihodnje močno zaznamuje njegov filmski opus: vpliva skupine na posameznika in posledic, ki jih prinaša konformistično vedenje. Tridesetletni moški na zahodni obali Švedskega skupaj s prijatelji preživlja najkrajšo noč v letu. Po nekaj popitih kozarcih druge prepriča, naj gredo z njim na visok most, s katerega namerava skočiti v morje.

Nenamerno, 2008

Drugi film enfant terribla švedske kinematografije ponuja duhovit in obenem provokativen pogled na sodobno švedsko družbo in na absurdne dogodke, do katerih lahko konformizem privede posameznika, če ne zna v pravem trenutku postaviti meje. V seriji petih, na prvi pogled nepovezanih zgodb režiser humorno raziskuje različne vidike vpliva skupine na posameznika: moškega srednjih let med zabavo v njegovem stanovanju poškoduje raketa, vendar noče poiskati zdravniške pomoči; voznik avtobusa mora ustaviti na počivališču za toliko časa, dokler potnica, ki je pokvarila zaveso na stranišču, ne prizna krivde; mlad moški je na srečanju nekdanjih sošolcev pripravljen storiti vse, da le ne bi pokvaril zabave; pijani najstnici ena drugo spodbujata k spogledovanju in nadlegovanju sramežljivega mladega moškega; osnovnošolska učiteljica pa skuša učence s pomočjo eksperimenta naučiti, naj ne podlegajo pritiskom okolice, vendar se zaradi tega sama znajde pod pritiskom kolegov …

Nenamerno, 2008

Drugi film enfant terribla švedske kinematografije ponuja duhovit in obenem provokativen pogled na sodobno švedsko družbo in na absurdne dogodke, do katerih lahko konformizem privede posameznika, če ne zna v pravem trenutku postaviti meje. V seriji petih, na prvi pogled nepovezanih zgodb režiser humorno raziskuje različne vidike vpliva skupine na posameznika: moškega srednjih let med zabavo v njegovem stanovanju poškoduje raketa, vendar noče poiskati zdravniške pomoči; voznik avtobusa mora ustaviti na počivališču za toliko časa, dokler potnica, ki je pokvarila zaveso na stranišču, ne prizna krivde; mlad moški je na srečanju nekdanjih sošolcev pripravljen storiti vse, da le ne bi pokvaril zabave; pijani najstnici ena drugo spodbujata k spogledovanju in nadlegovanju sramežljivega mladega moškega; osnovnošolska učiteljica pa skuša učence s pomočjo eksperimenta naučiti, naj ne podlegajo pritiskom okolice, vendar se zaradi tega sama znajde pod pritiskom kolegov …

Incident pred banko, 2009

Duhovita in podrobna filmska rekonstrukcija nenavadnega bančnega ropa, ki se je zgodil v Stockholmu junija 2006. Režiserja je za film navdihnil resnični dogodek, ki mu je bil priča tudi sam. Nekega junijskega dne sta bila Östlund in njegov producent Erik Hammerdorff namenjena na Švedski filmski inštitut, ko je Erik nenadoma presenečeno vzkliknil: »Poglej, ta dva imata na sebi smučarske maske!« Po nasprotni strani ceste sta se na motorju res pripeljala dva »smučarja«. Tako sta Östlund in Hammerdorff postala priči ropa, ki pa se je (za roparja) končal katastrofalno.

Incident pred banko, 2009

Duhovita in podrobna filmska rekonstrukcija nenavadnega bančnega ropa, ki se je zgodil v Stockholmu junija 2006. Režiserja je za film navdihnil resnični dogodek, ki mu je bil priča tudi sam. Nekega junijskega dne sta bila Östlund in njegov producent Erik Hammerdorff namenjena na Švedski filmski inštitut, ko je Erik nenadoma presenečeno vzkliknil: »Poglej, ta dva imata na sebi smučarske maske!« Po nasprotni strani ceste sta se na motorju res pripeljala dva »smučarja«. Tako sta Östlund in Hammerdorff postala priči ropa, ki pa se je (za roparja) končal katastrofalno.

Igra, 2011

Študija najstniškega nasilja, ki temelji na resničnih dogodkih ter se nalašč poigrava z gledalčevimi predsodki in prepričanjem, da se stvari vedno končajo slabo. Film, posnet na podlagi natančnega opazovanja nasilja med najstniki. V centru Göteborga je skupina fantov, starih med dvanajst in štirinajst let, med letoma 2006 in 2008 ob kar štiridesetih različnih priložnostih oropala druge otroke. Storilci so uporabljali strategijo, ki so jo poimenovali »število malih bratov« ali »bratski trik«. Zanjo sta bili bolj kot fizično nasilje značilni igra vlog in uporaba žargona tolp.

Igra, 2011

Študija najstniškega nasilja, ki temelji na resničnih dogodkih ter se nalašč poigrava z gledalčevimi predsodki in prepričanjem, da se stvari vedno končajo slabo. Film, posnet na podlagi natančnega opazovanja nasilja med najstniki. V centru Göteborga je skupina fantov, starih med dvanajst in štirinajst let, med letoma 2006 in 2008 ob kar štiridesetih različnih priložnostih oropala druge otroke. Storilci so uporabljali strategijo, ki so jo poimenovali »število malih bratov« ali »bratski trik«. Zanjo sta bili bolj kot fizično nasilje značilni igra vlog in uporaba žargona tolp.

Višja sila, 2014

Film v središče postavlja preprosto ugotovitev: nikoli ne moremo vedeti, kako bomo ravnali v kriznih razmerah, zavedamo pa se, da nas bodo drugi vedno ocenjevali prav na podlagi našega ravnanja. Ebba in Tomas z otrokoma za nekaj dni odpotujeta na smučarski oddih v francoske Alpe. Nekega dne družino med kosilom v gorski koči prestraši snežni plaz in idila se v trenutku sprevrže v nočno moro. V koči zavlada preplah, Ebba na pomoč kliče Tomasa, da bi ji pomagal zaščititi njune otroke. A Tomas se na njene obupane klice ne odzove; beži in razmišlja le o tem, kako bi sam odnesel celo kožo. Izkaže se, da je šlo le za preplah, a Tomasov in Ebbin zakon nenadoma zaide v krizo.

Višja sila, 2014

Film v središče postavlja preprosto ugotovitev: nikoli ne moremo vedeti, kako bomo ravnali v kriznih razmerah, zavedamo pa se, da nas bodo drugi vedno ocenjevali prav na podlagi našega ravnanja. Ebba in Tomas z otrokoma za nekaj dni odpotujeta na smučarski oddih v francoske Alpe. Nekega dne družino med kosilom v gorski koči prestraši snežni plaz in idila se v trenutku sprevrže v nočno moro. V koči zavlada preplah, Ebba na pomoč kliče Tomasa, da bi ji pomagal zaščititi njune otroke. A Tomas se na njene obupane klice ne odzove; beži in razmišlja le o tem, kako bi sam odnesel celo kožo. Izkaže se, da je šlo le za preplah, a Tomasov in Ebbin zakon nenadoma zaide v krizo.

Preizkušnja na poti, 1971

Samostojni prvenec Alekseja Germana, ki so ga sovjetske oblasti ob izidu leta 1971 nemudoma prepovedale, izid pa je zato dočakal šele petnajst let pozneje. Preizkušnja na poti temelji na resnični zgodbi, ki jo je režiserju izpričal njegov oče, pisatelj Jurij German. Lazarev je mlajši narednik v Rdeči armadi, ki je dezertiral v nemško vojsko. Ko se pozneje ponovno pridruži Sovjetom, ga vsi gledajo s sumničavostjo, zato mora nenehno dokazovati svoj patriotizem prek vrste nevarnih vojaških misij. Aleksej German v filmu razbija razširjene mite o bojiščih Vzhodne fronte ter v iskanju humanizma briše navidez jasno mejo med junaki in izdajalci.

Preizkušnja na poti, 1971

Samostojni prvenec Alekseja Germana, ki so ga sovjetske oblasti ob izidu leta 1971 nemudoma prepovedale, izid pa je zato dočakal šele petnajst let pozneje. Preizkušnja na poti temelji na resnični zgodbi, ki jo je režiserju izpričal njegov oče, pisatelj Jurij German. Lazarev je mlajši narednik v Rdeči armadi, ki je dezertiral v nemško vojsko. Ko se pozneje ponovno pridruži Sovjetom, ga vsi gledajo s sumničavostjo, zato mora nenehno dokazovati svoj patriotizem prek vrste nevarnih vojaških misij. Aleksej German v filmu razbija razširjene mite o bojiščih Vzhodne fronte ter v iskanju humanizma briše navidez jasno mejo med junaki in izdajalci.

Dvajset dni brez vojne, 1977

Film, posnet po avtobiografskih zgodbah slovitega sovjetskega pisatelja Konstantina Simonova, je pomagal oživiti uspeh Alekseja Germana po prepovedi njegovega prvenca. Zima leta 1942. Major Lopatin se odpravi na dvajsetdnevni izhod iz sovjetske vojske, da bi v rojstnem Taškentu ženi padlega kolega sporočil novico o njegovi smrti. Na ulicah tako poznanega domačega kraja se zaplete v spogledovanje s privlačno šiviljo. Ta dela v kostumskem oddelku filmskega projekta, ki ga pravkar snemajo po predlogi Lopatinovih objavljenih vojnih spominov. S tem »filmom v filmu« je Aleksej German podal piker komentar svojega lastnega položaja v sovjetski filmski industriji, obenem pa je z njim posnel dar vsem tistim, ki so v vojnem času ostali v domačih krajih in so namesto fizičnih utrpeli predvsem čustvene bolečine.

Dvajset dni brez vojne, 1977

Film, posnet po avtobiografskih zgodbah slovitega sovjetskega pisatelja Konstantina Simonova, je pomagal oživiti uspeh Alekseja Germana po prepovedi njegovega prvenca. Zima leta 1942. Major Lopatin se odpravi na dvajsetdnevni izhod iz sovjetske vojske, da bi v rojstnem Taškentu ženi padlega kolega sporočil novico o njegovi smrti. Na ulicah tako poznanega domačega kraja se zaplete v spogledovanje s privlačno šiviljo. Ta dela v kostumskem oddelku filmskega projekta, ki ga pravkar snemajo po predlogi Lopatinovih objavljenih vojnih spominov. S tem »filmom v filmu« je Aleksej German podal piker komentar svojega lastnega položaja v sovjetski filmski industriji, obenem pa je z njim posnel dar vsem tistim, ki so v vojnem času ostali v domačih krajih in so namesto fizičnih utrpeli predvsem čustvene bolečine.

Moj prijatelj Ivan Lapšin, 1984

Še ena v vrsti prepovedanih mojstrovin Alekseja Germana, ki so jo kritiki v anketi leta 1987 razglasili za najboljši ruski film vseh časov. Moj prijatelj Ivan Lapšin podobno kot Germanov prvenec Preizkušnja na poti temelji na avtobiografskih zgodbah režiserjevega očeta, pisatelja Jurija Germana. Film je portret življenja v podeželskem sovjetskem mestecu leta 1935, ko se je kult Stalinove osebnosti zažrl v vsakdanjik običajnih ljudi. Lapšin je policijski inšpektor, ki neuspešno dvori igralki na turneji v mestu, obenem pa stopi na sled podzemni tolpi gangsterjev. Kot običajno v Germanovih filmih je namesto pripovedi tudi tu v ospredju ozračje, v katerem režiser mojstrsko prikaže kolektivistični idealizem in Stalinovo strahovladje na vrhuncu moči.

Moj prijatelj Ivan Lapšin, 1984

Še ena v vrsti prepovedanih mojstrovin Alekseja Germana, ki so jo kritiki v anketi leta 1987 razglasili za najboljši ruski film vseh časov. Moj prijatelj Ivan Lapšin podobno kot Germanov prvenec Preizkušnja na poti temelji na avtobiografskih zgodbah režiserjevega očeta, pisatelja Jurija Germana. Film je portret življenja v podeželskem sovjetskem mestecu leta 1935, ko se je kult Stalinove osebnosti zažrl v vsakdanjik običajnih ljudi. Lapšin je policijski inšpektor, ki neuspešno dvori igralki na turneji v mestu, obenem pa stopi na sled podzemni tolpi gangsterjev. Kot običajno v Germanovih filmih je namesto pripovedi tudi tu v ospredju ozračje, v katerem režiser mojstrsko prikaže kolektivistični idealizem in Stalinovo strahovladje na vrhuncu moči.

Hrustaljov, moj avto!, 1998

Halucinatorna satira o zadnjih dneh Stalinovega režima je Germanovo najbolj skrajno in provokativno filmsko delo. Smo v letu 1953, v času velikega vznemirjenja v Sovjetski zvezi. Velikemu Stalinu tečejo zadnje ure življenja. Oblasti lovijo judovske zdravnike z obtožbami o domnevni načrtni zastrupitvi sovjetskih voditeljev, med obtoženimi je tudi Klenski, bolnišnični direktor in nevrokirurg. Policija ga ulovi in pošlje v gulag, a Klenski se pozneje proti vsem pričakovanjem vrne. Še več, zdravnik je celo priča Stalinovim zadnjim trenutkom, ki so v Germanovi filmski različici globoko špekulativni, a tudi nepozabni.

Hrustaljov, moj avto!, 1998

Halucinatorna satira o zadnjih dneh Stalinovega režima je Germanovo najbolj skrajno in provokativno filmsko delo. Smo v letu 1953, v času velikega vznemirjenja v Sovjetski zvezi. Velikemu Stalinu tečejo zadnje ure življenja. Oblasti lovijo judovske zdravnike z obtožbami o domnevni načrtni zastrupitvi sovjetskih voditeljev, med obtoženimi je tudi Klenski, bolnišnični direktor in nevrokirurg. Policija ga ulovi in pošlje v gulag, a Klenski se pozneje proti vsem pričakovanjem vrne. Še več, zdravnik je celo priča Stalinovim zadnjim trenutkom, ki so v Germanovi filmski različici globoko špekulativni, a tudi nepozabni.

Težko je biti bog, 2013

Epska predelava kultnega znanstvenofantastičnega romana bratov Strugacki in obenem zadnji film ruskega režiserja Alekseja Germana pred njegovo smrtjo leta 2013. Skupino znanstvenikov pošljejo na planet Arkanar, kjer vlada represivna družbena ureditev. Tamkajšnje prebivalstvo se spoprijema s prepovedmi, ki doletijo vsakogar, ki zna brati in pisati. Don Rumata mora najti enega izmed intelektualcev in ga rešiti pred tiranskim vladarjem Don Rebom. Režiser Aleksej German je film Težko je biti bog načrtoval od zgodnjih šestdesetih let minulega stoletja, končan pa je bil šele leta 2000. Film je ustvarjal trinajst let, po njegovi smrti pa sta ga dokončala Svetlana Karmalita in režiserjev sin Aleksej German ml.

Težko je biti bog, 2013

Epska predelava kultnega znanstvenofantastičnega romana bratov Strugacki in obenem zadnji film ruskega režiserja Alekseja Germana pred njegovo smrtjo leta 2013. Skupino znanstvenikov pošljejo na planet Arkanar, kjer vlada represivna družbena ureditev. Tamkajšnje prebivalstvo se spoprijema s prepovedmi, ki doletijo vsakogar, ki zna brati in pisati. Don Rumata mora najti enega izmed intelektualcev in ga rešiti pred tiranskim vladarjem Don Rebom. Režiser Aleksej German je film Težko je biti bog načrtoval od zgodnjih šestdesetih let minulega stoletja, končan pa je bil šele leta 2000. Film je ustvarjal trinajst let, po njegovi smrti pa sta ga dokončala Svetlana Karmalita in režiserjev sin Aleksej German ml.

Italijanski slamnik (r: René Clair)

Ena najbolj duhovitih in domiselnih komedij nravi svojega časa, spretno začinjena s ščepcem Lubitschevega pridiha, v kateri se razigrani Clair neusmiljeno loti dlakocepstva in ujetosti v družbene norme ter pravil tedanjega francoskega meščanstva. Fadinard se s konjem brezskrbno odpravi na svojo poroko. Zaradi veselega dogodka je malce vznemirjen in raztresen, zato ne opazi, da je njegov konj, ko sta se zaustavila, da bi ta pomulil listje z bližnjega grmička, pograbil tudi slamnati klobuk. Bolj kot nad prekrasnim primerkom tedanje visoke pariške mode je konj navdušen nad uporabljenim gradivom – slamo. Manj navdušena je seveda lastnica klobuka, mlada in lepa žena, ki si je za tistim grmičkom privoščila manjši skok čez plot. Če se domov vrne brez klobuka, bo mož to gotovo opazil. Brez klobuka preprosto ne bo šlo, zato mora Fadinard nujno poiskati primerno zamenjavo. A kako naj to naredi, da ne bi zamudil na svojo poroko?

Italijanski slamnik (r: René Clair)

Ena najbolj duhovitih in domiselnih komedij nravi svojega časa, spretno začinjena s ščepcem Lubitschevega pridiha, v kateri se razigrani Clair neusmiljeno loti dlakocepstva in ujetosti v družbene norme ter pravil tedanjega francoskega meščanstva. Fadinard se s konjem brezskrbno odpravi na svojo poroko. Zaradi veselega dogodka je malce vznemirjen in raztresen, zato ne opazi, da je njegov konj, ko sta se zaustavila, da bi ta pomulil listje z bližnjega grmička, pograbil tudi slamnati klobuk. Bolj kot nad prekrasnim primerkom tedanje visoke pariške mode je konj navdušen nad uporabljenim gradivom – slamo. Manj navdušena je seveda lastnica klobuka, mlada in lepa žena, ki si je za tistim grmičkom privoščila manjši skok čez plot. Če se domov vrne brez klobuka, bo mož to gotovo opazil. Brez klobuka preprosto ne bo šlo, zato mora Fadinard nujno poiskati primerno zamenjavo. A kako naj to naredi, da ne bi zamudil na svojo poroko?

Čarovnik iz Oza (r: Victor Fleming)

Film Victorja Fleminga tudi petinsedemdeset let po premieri ostaja najbolj priljubljena filmska verzija Čarovnika iz Oza, po zaslugi katere gledalci po svetu še danes prepevajo Over the Rainbow. Doroteja je deklica iz Kansasa, ki jo pri begu s psičkom Totom ujame tornado in ju skupaj odnese v čarobno deželo Oz. Tam si nemudoma prizadeva najti pot za vrnitev domov, zato se po Rumeni opečnati cesti odpravi v Smaragdno mesto, iskat Čarovnika iz Oza, ki naj bi ji pri tem pomagal. Dobra vila s severa ji za zaščito podari čarobne rdeče čeveljčke. Dorothy na poti sreča Strašilo, ki si želi imeti možgane, Pločevinka, ki si želi imeti srce, in Leva, ki si želi biti bolj pogumen. Kljub vsej pomoči Dorothy spozna, da ima moč za vrnitev domov povsem v svojih rokah.

Čarovnik iz Oza (r: Victor Fleming)

Film Victorja Fleminga tudi petinsedemdeset let po premieri ostaja najbolj priljubljena filmska verzija Čarovnika iz Oza, po zaslugi katere gledalci po svetu še danes prepevajo Over the Rainbow. Doroteja je deklica iz Kansasa, ki jo pri begu s psičkom Totom ujame tornado in ju skupaj odnese v čarobno deželo Oz. Tam si nemudoma prizadeva najti pot za vrnitev domov, zato se po Rumeni opečnati cesti odpravi v Smaragdno mesto, iskat Čarovnika iz Oza, ki naj bi ji pri tem pomagal. Dobra vila s severa ji za zaščito podari čarobne rdeče čeveljčke. Dorothy na poti sreča Strašilo, ki si želi imeti možgane, Pločevinka, ki si želi imeti srce, in Leva, ki si želi biti bolj pogumen. Kljub vsej pomoči Dorothy spozna, da ima moč za vrnitev domov povsem v svojih rokah.

Rdeči čeveljci (r: Michael Powell, Emeric Pressburger)

Michael Powell in Emeric Pressburger sta izvirno pravljico Hansa Christiana Andersena prelevila v veličasten plesni spektakel, zaznamovan z inovativno uporabo barv v dramaturške namene. Karizmatični in avtoritativni vodja baletne hiše Boris Lermontov pod svoje okrilje vzame mlado balerino Victorio Page, ki ve, da lahko samo pod njegovim vodstvom doseže svetovno slavo, a se obenem mora do popolnosti posvetiti treningu in učitelju priseči neomajno zvestobo. Victoria si vseeno kmalu prisluži gnev Lermontova, ko se zaljubi v Juliana Crasterja, skladatelja baleta Rdeči čeveljčki, ki ga pripravljajo v tej baletni hiši. Vicky zapusti šolo in se poroči s Crasterjem, a je še naprej razpeta: na eni strani so brutalne zahteve Lermontova, na drugi vztrajni glas njenega srca ..

Rdeči čeveljci (r: Michael Powell, Emeric Pressburger)

Michael Powell in Emeric Pressburger sta izvirno pravljico Hansa Christiana Andersena prelevila v veličasten plesni spektakel, zaznamovan z inovativno uporabo barv v dramaturške namene. Karizmatični in avtoritativni vodja baletne hiše Boris Lermontov pod svoje okrilje vzame mlado balerino Victorio Page, ki ve, da lahko samo pod njegovim vodstvom doseže svetovno slavo, a se obenem mora do popolnosti posvetiti treningu in učitelju priseči neomajno zvestobo. Victoria si vseeno kmalu prisluži gnev Lermontova, ko se zaljubi v Juliana Crasterja, skladatelja baleta Rdeči čeveljčki, ki ga pripravljajo v tej baletni hiši. Vicky zapusti šolo in se poroči s Crasterjem, a je še naprej razpeta: na eni strani so brutalne zahteve Lermontova, na drugi vztrajni glas njenega srca ..

Teodora, bizantinska cesarica (r: Riccardo Freda)

Mojster zgodovinskega spektakla Riccardo Freda v tej prevzemajoči kostumski drami obudi strastno ljubezensko zgodbo cesarja Justinijana I. in plebejske lepotice Teodore. Vzhodnorimski cesar Justinijan I. na enem izmed svojih pohodov po bizantinskih ulicah in trgih uzre neznano lepotico Teodoro, ki jo kmalu po usodnem srečanju povzdigne v patricijko in vzame za ženo. Teodora, sicer velika borka za pravice sužnjev in žensk, ima na cesarja Justinijana izjemno močan vpliv, saj kmalu postane njegova najpomembnejša zaupnica in svetovalka. Njena moč je očitna predvsem v hudih nemirih, ki kmalu po cesarski poroki izbruhnejo med ljudstvom. Vendar se nekateri cesarjevi svetovalci, med njimi tudi Janez Kapadoški, s Teodorino močjo in karizmo le stežka sprijaznijo ...

Teodora, bizantinska cesarica (r: Riccardo Freda)

Mojster zgodovinskega spektakla Riccardo Freda v tej prevzemajoči kostumski drami obudi strastno ljubezensko zgodbo cesarja Justinijana I. in plebejske lepotice Teodore. Vzhodnorimski cesar Justinijan I. na enem izmed svojih pohodov po bizantinskih ulicah in trgih uzre neznano lepotico Teodoro, ki jo kmalu po usodnem srečanju povzdigne v patricijko in vzame za ženo. Teodora, sicer velika borka za pravice sužnjev in žensk, ima na cesarja Justinijana izjemno močan vpliv, saj kmalu postane njegova najpomembnejša zaupnica in svetovalka. Njena moč je očitna predvsem v hudih nemirih, ki kmalu po cesarski poroki izbruhnejo med ljudstvom. Vendar se nekateri cesarjevi svetovalci, med njimi tudi Janez Kapadoški, s Teodorino močjo in karizmo le stežka sprijaznijo ...

Lawrence Arabski (r: David Lean)

Nepozabna, s sedmimioskarji nagrajena epopeja o kontroverznem britanskem polkovniku, s katero je bil Peter O'Toole izstreljen med najbolj zaželene filmske igralce na svetu. Thomas Edward Lawrence je bil kompleksen človek, ki so ga obenem označevali za heroja, šarlatana in sadista. Njegovo življenje je zavilo po nepričakovani poti, ko se je iz mladega britanskega polkovnika v arabski puščavi prelevil v slavnega borca proti Osmanskemu cesarstvu. Dve leti je z organizacijo gverilske vojske vodil Arabce v napadih na Turke, na koncu pa skupaj z Britansko vojsko dokončno uničil moč Osmanskega cesarstva. Film Davida Leana je zaradi uporabe ekstremno širokega zaslona in technicolorja pravi sinonim vizualne grandioznosti, ki še danes ponuja nekaj najbolj spektakularnih posnetkov Arabske puščave, kar jih je kamera kdaj zajela na filmski trak.

Lawrence Arabski (r: David Lean)

Nepozabna, s sedmimioskarji nagrajena epopeja o kontroverznem britanskem polkovniku, s katero je bil Peter O'Toole izstreljen med najbolj zaželene filmske igralce na svetu. Thomas Edward Lawrence je bil kompleksen človek, ki so ga obenem označevali za heroja, šarlatana in sadista. Njegovo življenje je zavilo po nepričakovani poti, ko se je iz mladega britanskega polkovnika v arabski puščavi prelevil v slavnega borca proti Osmanskemu cesarstvu. Dve leti je z organizacijo gverilske vojske vodil Arabce v napadih na Turke, na koncu pa skupaj z Britansko vojsko dokončno uničil moč Osmanskega cesarstva. Film Davida Leana je zaradi uporabe ekstremno širokega zaslona in technicolorja pravi sinonim vizualne grandioznosti, ki še danes ponuja nekaj najbolj spektakularnih posnetkov Arabske puščave, kar jih je kamera kdaj zajela na filmski trak.

Potnica (r: Andrzej Munk)

Nedokončana mojstrovina predhodnika poljskega »filma moralnega nemira«, ki se je v postopkurekonstrukcije preoblikovala v svojski metafilm, je nedvomno ena najprodornejšihin najpogumnejših refleksij holokavsta in fenomena koncentracijskih taborišč. Na krovu potniške križarke je tudi Nemka Lisa, ki se je takoj po vojni izselila v Južno Ameriko in se tam poročila. Tokrat se v Evropo vrača prvič po koncu druge svetovne vojne in v njej vse bolj narašča nemir. V Angliji se na ladjo vkrca ženska, ki se ji zazdi poznana. Čeprav naj bi bila križarka nekakšen »otok v času«, na katerem se o posameznikovi preteklosti ne sprašuje, pa si Lisa ne more pomagati – neznani ženski začne obsedeno slediti in brskati po njeni preteklosti. Spominja jo namreč na Marto, judovsko zapornico iz Auschwitza. V vrtincu negotovosti in strahu pred demoni preteklosti Lisa možu razkrije svojo pravo preteklost – prizna mu, da v zloglasnem koncentracijskem taborišču ni bila kot žrtev, pač pa kot krvnica, saj je bila nacistična častnica, Marta pa njena pomočnica.

Potnica (r: Andrzej Munk)

Nedokončana mojstrovina predhodnika poljskega »filma moralnega nemira«, ki se je v postopkurekonstrukcije preoblikovala v svojski metafilm, je nedvomno ena najprodornejšihin najpogumnejših refleksij holokavsta in fenomena koncentracijskih taborišč. Na krovu potniške križarke je tudi Nemka Lisa, ki se je takoj po vojni izselila v Južno Ameriko in se tam poročila. Tokrat se v Evropo vrača prvič po koncu druge svetovne vojne in v njej vse bolj narašča nemir. V Angliji se na ladjo vkrca ženska, ki se ji zazdi poznana. Čeprav naj bi bila križarka nekakšen »otok v času«, na katerem se o posameznikovi preteklosti ne sprašuje, pa si Lisa ne more pomagati – neznani ženski začne obsedeno slediti in brskati po njeni preteklosti. Spominja jo namreč na Marto, judovsko zapornico iz Auschwitza. V vrtincu negotovosti in strahu pred demoni preteklosti Lisa možu razkrije svojo pravo preteklost – prizna mu, da v zloglasnem koncentracijskem taborišču ni bila kot žrtev, pač pa kot krvnica, saj je bila nacistična častnica, Marta pa njena pomočnica.

Playtime (r: Jacques Tati)

Brezkompromisno drzna, mogočna in virtuozno koreografirana mojstrovina enega največjih vizionarjev filmske komedije, ki z novimi peripetijami gospoda Hulota, tega tatijevskega slehernika, prinaša tudi kritični premislek zablod moderniziranja zahodne družbe. Skupina Američank srednjih let se poda na organizirano popotovanje po prestolnicah zahodnega sveta. Ob pristanku na pariškem letališču se ne morejo načuditi, kako je to pravzaprav na las podobno rimskemu. Ulice so videti kot natančna kopija tistih v Hamburgu, medtem ko je ulična razsvetljava nenavadno podobna tisti iz New Yorka. Čeprav vseskozi potujejo, se ne morejo znebiti občutka, da so obtičale v enem in istem kraju. Organizacija potovanja jim sicer ne pušča skoraj nič prostega časa, a jim vendarle uspe navezati stik s posameznimi Francozi, med katerimi je tudi gospod Hulot. Šele takrat v tej hladni in brezosebni mestni pokrajini začutijo nekaj človeške topline.

Playtime (r: Jacques Tati)

Brezkompromisno drzna, mogočna in virtuozno koreografirana mojstrovina enega največjih vizionarjev filmske komedije, ki z novimi peripetijami gospoda Hulota, tega tatijevskega slehernika, prinaša tudi kritični premislek zablod moderniziranja zahodne družbe. Skupina Američank srednjih let se poda na organizirano popotovanje po prestolnicah zahodnega sveta. Ob pristanku na pariškem letališču se ne morejo načuditi, kako je to pravzaprav na las podobno rimskemu. Ulice so videti kot natančna kopija tistih v Hamburgu, medtem ko je ulična razsvetljava nenavadno podobna tisti iz New Yorka. Čeprav vseskozi potujejo, se ne morejo znebiti občutka, da so obtičale v enem in istem kraju. Organizacija potovanja jim sicer ne pušča skoraj nič prostega časa, a jim vendarle uspe navezati stik s posameznimi Francozi, med katerimi je tudi gospod Hulot. Šele takrat v tej hladni in brezosebni mestni pokrajini začutijo nekaj človeške topline.

Centralna regija (r: Michael Snow)

Triurna eksperimentalna mojstrovina Michaela Snowa je sestavljena izključno iz vnaprej programiranih premikov robotske kamere. Michael Snow je film Centralna regija posnel v petih dneh na osamljenem hribu na severu Quebeca. Režiser je kamero pritrdil na robotsko roko, v katero je vnaprej vprogramiral vrsto različnih gibov. Premiki kamere popolnoma dezorientirajo gledalca, obenem pa ga umestijo v pogled primitivne robotske tehnologije. Tudi glasbena podlaga je v celoti sestavljena iz elektronskih zvokov, sinhroniziranih z gibi kamere. Film tako kljub znanstvenemu pristopu ponuja izrazito organsko, estetsko, celo duhovno izkušnjo. Snow je v intervjujih izjavil, da je njegov namen pokazati, kakšne podobe bi na svoj planet poslala robotska sonda, ki bi prvič pristala na Zemlji.

Centralna regija (r: Michael Snow)

Triurna eksperimentalna mojstrovina Michaela Snowa je sestavljena izključno iz vnaprej programiranih premikov robotske kamere. Michael Snow je film Centralna regija posnel v petih dneh na osamljenem hribu na severu Quebeca. Režiser je kamero pritrdil na robotsko roko, v katero je vnaprej vprogramiral vrsto različnih gibov. Premiki kamere popolnoma dezorientirajo gledalca, obenem pa ga umestijo v pogled primitivne robotske tehnologije. Tudi glasbena podlaga je v celoti sestavljena iz elektronskih zvokov, sinhroniziranih z gibi kamere. Film tako kljub znanstvenemu pristopu ponuja izrazito organsko, estetsko, celo duhovno izkušnjo. Snow je v intervjujih izjavil, da je njegov namen pokazati, kakšne podobe bi na svoj planet poslala robotska sonda, ki bi prvič pristala na Zemlji.

Francoska zveza (r: William Friedkin)

Eden prelomnih filmov sedemdesetih let z osvojenimi petimi oskarji, na katerega se učbeniki filmske režije še danes sklicujejo. Jimmy »Popaj« Doyle in njegov partner Buddy Russo sta newyorška policista na sledi veliki pošiljki heroina iz Marseilla v ZDA. Policista začneta zasledovati majhnega poslovneža Sala Boco, čigar prihodki so nenavadno visoki za trgovca z ulice, in njegovo ženo. Popajeve slutnje se izkažejo za resnične, kajti Boca je newyorška povezava z Alainom Charnierjem, francoskim drogeraškim šefom, ki bo pošiljko poslal iz Francije. Francoska zveza se je ob izidu zaradi nenavadnega profila glavnega protagonista kot nasilnega, rasističnega in nevarnega obsesivneža izkazal za prelomen film. Osrednji lov z avtomobili še danes ponuja učbeniški primer akcijskega prizora, Friedkinov naturalistični pristop pa je predstavljal veliko novost v primerjavi s spoliranimi policijskimi filmi tistega časa.

Francoska zveza (r: William Friedkin)

Eden prelomnih filmov sedemdesetih let z osvojenimi petimi oskarji, na katerega se učbeniki filmske režije še danes sklicujejo. Jimmy »Popaj« Doyle in njegov partner Buddy Russo sta newyorška policista na sledi veliki pošiljki heroina iz Marseilla v ZDA. Policista začneta zasledovati majhnega poslovneža Sala Boco, čigar prihodki so nenavadno visoki za trgovca z ulice, in njegovo ženo. Popajeve slutnje se izkažejo za resnične, kajti Boca je newyorška povezava z Alainom Charnierjem, francoskim drogeraškim šefom, ki bo pošiljko poslal iz Francije. Francoska zveza se je ob izidu zaradi nenavadnega profila glavnega protagonista kot nasilnega, rasističnega in nevarnega obsesivneža izkazal za prelomen film. Osrednji lov z avtomobili še danes ponuja učbeniški primer akcijskega prizora, Friedkinov naturalistični pristop pa je predstavljal veliko novost v primerjavi s spoliranimi policijskimi filmi tistega časa.

Satantango (r: Béla Tarr)

Mogočna, apokaliptična, mračna, toda tudi hudomušna in predvsem prodorna meditacija o težavnem srečanju dolgo zatirane družbe s svobodo. Osrednje delo brezkompromisnega raziskovalca filmske podobe, enega najizvirnejših ustvarjalcev sodobnega avtorskega filma. Na začetku devetdesetih let, po padcu komunističnega režima, se je življenje v madžarski vasici, organizirani po načelu kolektivnih kmetijskih zadrug, skoraj zaustavilo. Skupina vaščanov se odloči za skupno odprodajo imetja. Tega večera naj bi prejeli kupnino, takoj zatem pa se nameravajo izseliti iz vasi. A kolektivnih vrednot ni več in tako si nekaj posameznikov želi s prevaro prilastiti večji delež, kot bi jim pripadal. Zvečer pa vaščane pričaka še eno presenečenje: pojavijo se govorice, da se v vas vrača karizmatični, gostobesedni Irimias, ki je veljal za mrtvega. Kot blisk se začne širiti strah, da jim bo spletkarski Irimias pod pretvezo delovanja v imenu višjega cilja spretno izmaknil denar.

Satantango (r: Béla Tarr)

Mogočna, apokaliptična, mračna, toda tudi hudomušna in predvsem prodorna meditacija o težavnem srečanju dolgo zatirane družbe s svobodo. Osrednje delo brezkompromisnega raziskovalca filmske podobe, enega najizvirnejših ustvarjalcev sodobnega avtorskega filma. Na začetku devetdesetih let, po padcu komunističnega režima, se je življenje v madžarski vasici, organizirani po načelu kolektivnih kmetijskih zadrug, skoraj zaustavilo. Skupina vaščanov se odloči za skupno odprodajo imetja. Tega večera naj bi prejeli kupnino, takoj zatem pa se nameravajo izseliti iz vasi. A kolektivnih vrednot ni več in tako si nekaj posameznikov želi s prevaro prilastiti večji delež, kot bi jim pripadal. Zvečer pa vaščane pričaka še eno presenečenje: pojavijo se govorice, da se v vas vrača karizmatični, gostobesedni Irimias, ki je veljal za mrtvega. Kot blisk se začne širiti strah, da jim bo spletkarski Irimias pod pretvezo delovanja v imenu višjega cilja spretno izmaknil denar.

Peta stopnja Level Five Chris Marker

Ena izmed zadnjih dokumentarno-igranih filmskih mojstrovin kultnega režiserja Chrisa Markerja je provokativna meditacija o prepletanju zgodovine, sodobne tehnologije, pa tudi ranjenega narodnega ponosa. Francoska računalniška programerka Laura se znajde pred zahtevno nalogo: do konca mora razviti računalniško igrico, zasnovano na zgodovinskih dejstvih bitke za Okinavo med drugo svetovno vojno. Laura sprva išče podatke na spletu, nato pa sama opravi intervjuje s številnimi japonskimi strokovnjaki in pričami krvave bitke. Nenavadne okoliščine bitke za Okinavo Lauro pahnejo v poglobljeno razmišljanje o njenem lastnem življenju ter o vplivu zgodovine in spominov na človeštvo.

Peta stopnja Level Five Chris Marker

Ena izmed zadnjih dokumentarno-igranih filmskih mojstrovin kultnega režiserja Chrisa Markerja je provokativna meditacija o prepletanju zgodovine, sodobne tehnologije, pa tudi ranjenega narodnega ponosa. Francoska računalniška programerka Laura se znajde pred zahtevno nalogo: do konca mora razviti računalniško igrico, zasnovano na zgodovinskih dejstvih bitke za Okinavo med drugo svetovno vojno. Laura sprva išče podatke na spletu, nato pa sama opravi intervjuje s številnimi japonskimi strokovnjaki in pričami krvave bitke. Nenavadne okoliščine bitke za Okinavo Lauro pahnejo v poglobljeno razmišljanje o njenem lastnem življenju ter o vplivu zgodovine in spominov na človeštvo.

Socializem (r: Peter von Bagh)

Peter von Bagh v dokumentarnem eseju postreže z bistroumnim kolažem filmskih prizorov, ki po avtorjevem mnenju pričajo o »stoletju socializma«. Socializem gledalcu ponuja poglobljen vpogled v dokumentarne in igrane filmske predstavitve delavskih bojev in utopij delavskega razreda v prejšnjem stoletju. Režiserju je v tem mojstrskem kolažu uspelo obuditi vero v možnost boljše in pravičnejše družbe, ki je vrsto let navdihovala številne revolucionarne in napredne filmske ustvarjalce.

Socializem (r: Peter von Bagh)

Peter von Bagh v dokumentarnem eseju postreže z bistroumnim kolažem filmskih prizorov, ki po avtorjevem mnenju pričajo o »stoletju socializma«. Socializem gledalcu ponuja poglobljen vpogled v dokumentarne in igrane filmske predstavitve delavskih bojev in utopij delavskega razreda v prejšnjem stoletju. Režiserju je v tem mojstrskem kolažu uspelo obuditi vero v možnost boljše in pravičnejše družbe, ki je vrsto let navdihovala številne revolucionarne in napredne filmske ustvarjalce.

Laborat (r: Guillaume Cailleau )

V prostorih, podnevi. Onkološki raziskovalni center v Berlinu, januar 2011. Filmska ekipa se sreča z raziskovalci. Z uporabo analognih metod filmska ekipa spremlja eksperimente na miših, ki so podvržene različnim postopkom. Težko je določiti, ali film prikazuje enega ali več preizkusov, eno ali več miši – preizkusi in živali so si preveč podobni. Filmska ekipa vzporedno dokumentira lastne dejavnosti, potrebne za snemanje.

Laborat (r: Guillaume Cailleau )

V prostorih, podnevi. Onkološki raziskovalni center v Berlinu, januar 2011. Filmska ekipa se sreča z raziskovalci. Z uporabo analognih metod filmska ekipa spremlja eksperimente na miših, ki so podvržene različnim postopkom. Težko je določiti, ali film prikazuje enega ali več preizkusov, eno ali več miši – preizkusi in živali so si preveč podobni. Filmska ekipa vzporedno dokumentira lastne dejavnosti, potrebne za snemanje.

Kokoš (r: Una Gunjak)

Selma za šesti rojstni dan dobi živo kokoš. Ko ugotovi, da bo žival družini za hrano, se jo odloči rešiti in osvoboditi, ne zaveda pa se nepopravljivih posledic svojega dejanja. Med iskanjem zablodele kokoši je Selmina mama žrtev ostrostrelca. Smo v Sarajevu, leta 1993.

Kokoš (r: Una Gunjak)

Selma za šesti rojstni dan dobi živo kokoš. Ko ugotovi, da bo žival družini za hrano, se jo odloči rešiti in osvoboditi, ne zaveda pa se nepopravljivih posledic svojega dejanja. Med iskanjem zablodele kokoši je Selmina mama žrtev ostrostrelca. Smo v Sarajevu, leta 1993.

Arekara – življenje gre dalje (r: Momoko Seto)

Pet pričevanj apokaliptičnega in nadrealističnega dogodka.

Arekara – življenje gre dalje (r: Momoko Seto)

Pet pričevanj apokaliptičnega in nadrealističnega dogodka.

Vsega ne moreš storiti naenkrat, lahko pa vse pustiš (r: Marie-Elsa Sgualdo)

Domišljijskim zgodbam, ki nas obkrožajo, nevede pripisujemo pomen. Tako je leta 2011 Marie-Elsa Sgualdo odkrila filmsko umetnost španskega režiserja José-Luisa Guerina, kar je v njej porodilo željo po stiku z njim.

Vsega ne moreš storiti naenkrat, lahko pa vse pustiš (r: Marie-Elsa Sgualdo)

Domišljijskim zgodbam, ki nas obkrožajo, nevede pripisujemo pomen. Tako je leta 2011 Marie-Elsa Sgualdo odkrila filmsko umetnost španskega režiserja José-Luisa Guerina, kar je v njej porodilo željo po stiku z njim.

Za vogalom (r: Corina Schwingruber Ilić, Nikola Ilić)

Pivo, cigarete ali margarina, v trgovini na vogalu v Sirći dobite vse. Je shajališče vseh tistih, ki se niso odselili. Brez dela in denarja, vendar polni humorja in prijateljstva. Vsakodnevno življenje v osrednji Srbiji in morda kmalu po vsej Evropi?

Za vogalom (r: Corina Schwingruber Ilić, Nikola Ilić)

Pivo, cigarete ali margarina, v trgovini na vogalu v Sirći dobite vse. Je shajališče vseh tistih, ki se niso odselili. Brez dela in denarja, vendar polni humorja in prijateljstva. Vsakodnevno življenje v osrednji Srbiji in morda kmalu po vsej Evropi?

Sodba (r: Đuro Gavran)

Šestnajst let po vojni se je na zagrebškem glavnem trgu zbralo več tisoč ljudi, da bi spremljali neposredno predvajanje sodbe hrvaškim generalom. Film v nizu bližnjih posnetkov dokumentira izbruhe čustev, ki jih povzroči sodba.

Sodba (r: Đuro Gavran)

Šestnajst let po vojni se je na zagrebškem glavnem trgu zbralo več tisoč ljudi, da bi spremljali neposredno predvajanje sodbe hrvaškim generalom. Film v nizu bližnjih posnetkov dokumentira izbruhe čustev, ki jih povzroči sodba.

Amnezijak na plaži (r: Dalibor Barić)

Bližnje srečanje z življenjem se morda zdi nenavaden, neobičajen dogodek, vendar lahko doleti vsakogar. Zakaj bi bili zaznamovani s svojo ustaljeno, nespremenljivo identiteto, kot da nikoli ne bomo imeli vzgibov po delovanju, nikoli hrepeneli ali izkusili česa novega? Sedaj vam lahko ponudimo najdragocenejši dar: izkušnjo bližnjega srečanja z življenjem.

Amnezijak na plaži (r: Dalibor Barić)

Bližnje srečanje z življenjem se morda zdi nenavaden, neobičajen dogodek, vendar lahko doleti vsakogar. Zakaj bi bili zaznamovani s svojo ustaljeno, nespremenljivo identiteto, kot da nikoli ne bomo imeli vzgibov po delovanju, nikoli hrepeneli ali izkusili česa novega? Sedaj vam lahko ponudimo najdragocenejši dar: izkušnjo bližnjega srečanja z življenjem.

Preprosto življenje (r: Gunhild Enger)

Ing-Marie in Carl sta zelo zaposlena. Ona z vadbo, on z vrtnarjenjem. Obdala sta se s pripravami, ki naj bi jima olajšale življenje, vendar jima povzročajo samo več težav. Duhovita refleksija na vroč, poznopoletni dan.

Preprosto življenje (r: Gunhild Enger)

Ing-Marie in Carl sta zelo zaposlena. Ona z vadbo, on z vrtnarjenjem. Obdala sta se s pripravami, ki naj bi jima olajšale življenje, vendar jima povzročajo samo več težav. Duhovita refleksija na vroč, poznopoletni dan.

Dvojnik (r: Chris Shepherd)

Sin se sreča z očetom, ki ga ni poznal. Pričakuje, da bo odkril vse o njem, od kod prihaja, kaj načrtuje za prihodnost. Vendar ga čaka veliko presenečenje …

Dvojnik (r: Chris Shepherd)

Sin se sreča z očetom, ki ga ni poznal. Pričakuje, da bo odkril vse o njem, od kod prihaja, kaj načrtuje za prihodnost. Vendar ga čaka veliko presenečenje …

Roke proti nebesom (r: Ulrike Putzer, Matthias van Baaren)

Hansi Hinterseer bo pod nebom brez oblačka vodil občinski gorski sejem v idiličnem alpskem kraju Kitzbühel. Opazujoča, vendar neobsojajoča kamera spremlja množico oboževalcev, ki potrpežljivo čakajo na oboževano smučarsko legendo in priljubljenega pevca. Hansi se navsezadnje le prikaže, začne peti, moliti in združevati ljudi. Film o gibanju, telesnem in umskem.

Roke proti nebesom (r: Ulrike Putzer, Matthias van Baaren)

Hansi Hinterseer bo pod nebom brez oblačka vodil občinski gorski sejem v idiličnem alpskem kraju Kitzbühel. Opazujoča, vendar neobsojajoča kamera spremlja množico oboževalcev, ki potrpežljivo čakajo na oboževano smučarsko legendo in priljubljenega pevca. Hansi se navsezadnje le prikaže, začne peti, moliti in združevati ljudi. Film o gibanju, telesnem in umskem.

Misterij (r: Chema Garcia Ibarra)

Pravijo, da boš slišal govoriti Devico Marijo, če uho prisloniš na njegovo zatilje.

Misterij (r: Chema Garcia Ibarra)

Pravijo, da boš slišal govoriti Devico Marijo, če uho prisloniš na njegovo zatilje.

Šestdnevni maraton (r: Mika Taanila)

Film o enem najbolj ekstremnih individualnih vzdržljivostnih športov, ki izhaja iz sedemdesetih let devetnajstega stoletja, se ohlapno navezuje na zgodbo o stvarjenju iz biblijske Geneze (Geneza 1:1–2:3). Petintrideset tekačev iz različnih držav teče v krogu po kilometer in pol dolgem, tlakovanem krožnem tekališču v parku. Tekači preizkusijo meje zmogljivosti in sposobnosti opomoči si od stresa zaradi neprestanega gibanja. Tečejo ob minimalnem spanju in vseskozi skušajo zbrati kar največ kilometrov.

Šestdnevni maraton (r: Mika Taanila)

Film o enem najbolj ekstremnih individualnih vzdržljivostnih športov, ki izhaja iz sedemdesetih let devetnajstega stoletja, se ohlapno navezuje na zgodbo o stvarjenju iz biblijske Geneze (Geneza 1:1–2:3). Petintrideset tekačev iz različnih držav teče v krogu po kilometer in pol dolgem, tlakovanem krožnem tekališču v parku. Tekači preizkusijo meje zmogljivosti in sposobnosti opomoči si od stresa zaradi neprestanega gibanja. Tečejo ob minimalnem spanju in vseskozi skušajo zbrati kar največ kilometrov.

Vsak pravi pesnik (r: Nejc Saje, Jeffrey Young)

Eksperimentalni portret Tomaža Šalamuna, najpomembnejšega še živečega slovenskega pesnika in enega najbolj vplivnih pesnikov v svetovnem merilu. Film v raziskovanju pesnikove ustvarjalne vizije in globokega umetniškega sporočila spaja dokumentarne elemente z dramsko pripovedjo, navdihnjeno s Šalamunovo poezijo. Naslov je sposojen od enega Šalamunovih najslovitejših verzov: »Vsak pravi pesnik je pošast.«

Vsak pravi pesnik (r: Nejc Saje, Jeffrey Young)

Eksperimentalni portret Tomaža Šalamuna, najpomembnejšega še živečega slovenskega pesnika in enega najbolj vplivnih pesnikov v svetovnem merilu. Film v raziskovanju pesnikove ustvarjalne vizije in globokega umetniškega sporočila spaja dokumentarne elemente z dramsko pripovedjo, navdihnjeno s Šalamunovo poezijo. Naslov je sposojen od enega Šalamunovih najslovitejših verzov: »Vsak pravi pesnik je pošast.«

Velikani Tokia (r: Nicolas Provost)

Ob rušenju dramaturških konvencij režiser Provost v trilogiji Plot Point predstavlja človeka z ulice kot filmskega protagonista. Po New Yorku (Plot Point) in Las Vegasu (Stardust) se s skrito kamero odpravi na hiperkinetične tokijske ulice v iskanju skrivnosti resničnosti. Poti serijskega morilca, posiljevalca, terorista, predstavnikov kulta in jakuze se križajo in spajajo v siloviti, nerazrešljivi vrhunec.

Velikani Tokia (r: Nicolas Provost)

Ob rušenju dramaturških konvencij režiser Provost v trilogiji Plot Point predstavlja človeka z ulice kot filmskega protagonista. Po New Yorku (Plot Point) in Las Vegasu (Stardust) se s skrito kamero odpravi na hiperkinetične tokijske ulice v iskanju skrivnosti resničnosti. Poti serijskega morilca, posiljevalca, terorista, predstavnikov kulta in jakuze se križajo in spajajo v siloviti, nerazrešljivi vrhunec.

Maslena svetilka (r: Hu Wei)

V tibetanski gorski vasici mlad fotograf ustvarja zrežirane portrete. S pomočjo škripajočega škripca spušča ozadja, med drugimi narodne znamenitosti, Disneyjeve figurice in tropske otoke. Molilni mlinčki in sijoča sončna očala odražajo kulturno tradicijo, podvrženo sodobnim vplivom.

Maslena svetilka (r: Hu Wei)

V tibetanski gorski vasici mlad fotograf ustvarja zrežirane portrete. S pomočjo škripajočega škripca spušča ozadja, med drugimi narodne znamenitosti, Disneyjeve figurice in tropske otoke. Molilni mlinčki in sijoča sončna očala odražajo kulturno tradicijo, podvrženo sodobnim vplivom.

Ples tigra (r: Martin Repka)

Nekoč sloviti tamilski filmski ustvarjalec Šarma preživlja običajen delovni dan, vse do trenutka, ko se v njegovi pisarni pojavi Kader, umetnik tigrovega plesa, s prošnjo za vlogo v filmu. Zaradi arogantnega odnosa do Kadra Šarma zamudi priložnost za vrnitev med proslavljene režiserje. Delo je dar južnoindijski filmski industriji »Kollywood«.

Ples tigra (r: Martin Repka)

Nekoč sloviti tamilski filmski ustvarjalec Šarma preživlja običajen delovni dan, vse do trenutka, ko se v njegovi pisarni pojavi Kader, umetnik tigrovega plesa, s prošnjo za vlogo v filmu. Zaradi arogantnega odnosa do Kadra Šarma zamudi priložnost za vrnitev med proslavljene režiserje. Delo je dar južnoindijski filmski industriji »Kollywood«.

Havana (r: Edouard Salier)

Havano zavojujejo tuje sile in je na robu državljanske vojne. Deček iz revne četrti Lazaro nas popelje po ulicah in razkriva kaos, ki je preplavil prestolnico.

Havana (r: Edouard Salier)

Havano zavojujejo tuje sile in je na robu državljanske vojne. Deček iz revne četrti Lazaro nas popelje po ulicah in razkriva kaos, ki je preplavil prestolnico.